V prispevku na spletnem portalu revije MIT Technology Review avtor James Temple piše o tem, da so podjetja doslej zajela le toliko CO₂, da so izravnala nekaj ur izpustov ZDA – prispevek govori o tem, kaj bo potrebno za resnično širitev tega sektorja.

Prispevek obravnava trenutno stanje in negotovo prihodnost industrije odstranjevanja ogljikovega dioksida, ki po začetnem razcvetu prehaja v zahtevno obdobje upada naložb in visokih pričakovanj. Čeprav so tehnologije za čiščenje ozračja nujne za dosego podnebnih ciljev, se sektor sooča s težavami, saj prostovoljni nakupi podjetij ne zadoščajo za potreben obseg delovanja. Večina strokovnjakov poudarja, da bo dolgoročni uspeh odvisen predvsem od vladnih subvencij, strožje regulacije onesnaževalcev in vzpostavitve trdnih standardov integritete. Viri opozarjajo tudi na tveganje, da bi industrija ponovila napake preteklih spornih modelov ogljičnih izravnav. Za preprečitev propada številnih zagonskih podjetij bo potreben prehod od zasebnega tveganega kapitala k sistemski državni podpori in mednarodnemu sodelovanju. Luč sveta pa že zagledajo prvi znaki takšnih sprememb, zlasti v obliki novih evropskih in kanadskih politik na področju podnebnih tehnologij.

Industrija odstranjevanja ogljikovega dioksida (angl. Carbon dioxide removal – CDR) trenutno prehaja iz obdobja visokih pričakovanj v t.i. “dolino razočaranja”. Za to obdobje so značilni propadi zagonskih podjetij, upad tveganega kapitala in temeljni izzivi pri vzpostavljanju vzdržnega poslovnega modela.

Trenutno stanje trga in izzivi

• Popravek “senzacionalizma” (pretiranih pričakovanj) (angl. Hype): Po propadu odmevnih podjetij, kot je Running Tide, se sektor sooča s ciklusom prečiščevanja. Investicije tveganega kapitala so se v letu, ki se je končalo v drugem četrtletju 2025, zmanjšale za več kot 13 %.
• Neizpolnjevanje ciljev: Medtem ko Združeni narodi ocenjujejo, da bo do sredine stoletja potrebno letno odstraniti do 11 milijard ton CO₂, je industrija do danes dejansko odstranila le približno 940.000 ton.
• Visoki stroški: Trajno odstranjevanje ogljika ostaja drago; stroški znašajo od nekaj sto do več tisoč dolarjev na tono. Doseganje obsega 10 milijard ton letno pri ceni 300 $/tono bi zahtevalo 3 tisoče milijard dolarjev letnih globalnih naložb.
• Koncentracija kupcev: Trg je močno odvisen od nekaterih ključnih akterjev. Microsoft predstavlja kar 80 % vseh dosedanjih nakupov odstranjevanja ogljika.

Spremembe v metodologijah

• Težave neposrednega zajema iz zraka (angl. Direct air capture – DAC): Naložbe in prodaja v segmentu DAC upadajo zaradi visokih stroškov in zamud pri implementaciji. Pričakuje se, da bodo številna podjetja na tem področju propadla ali bila prevzeta.
• Preusmeritev k cenejšim rešitvam: Kupci se vse pogosteje odločajo za dostopnejše metode, kot sta biooglje (angl. biochar) in bioenergija s tehnologijo zajemanja in shranjevanja ogljika (angl. Bioenergy with carbon capture and storage – BECCS).

Vloga politike in državne regulative

Strokovnjaki opozarjajo, da korporativna filantropija sama po sebi ne more razširiti industrije; potreben je prehod v regulirano storitev “čiščenja ozračja”.

• Spodbude in subvencije: ZDA še naprej podpirajo sektor prek davčne olajšave 45Q (do 180 $/tono za shranjevanje CO₂).
• Regulirani trgi: Evropska komisija načrtuje vključitev odstranjevanja ogljika v svoj sistem za trgovanje z emisijami (ETS) po letu 2030, kar bi onesnaževalce prisililo v financiranje odstranjevanja za izpolnitev podnebnih obveznosti.
• Mednarodni standardi: Organizacije, kot je ICAO, preučujejo uvedbo zahtev po odstranjevanju ogljika za letalsko industrijo kot način za izravnavo emisij iz fosilnih goriv.

Pojavljajoča se tveganja

• Vredodostojnost in integriteta: Naraščajo pomisleki, da bi sektor CDR lahko ponovil napake tradicionalnih trgov ogljičnih kuponov (offsetov), kjer so bili okoljski učinki pogosto precenjeni.
• Konflikt interesov: Organizacije za certificiranje in registri so pogosto finančno motivirani za potrjevanje večjih količin kreditov, kar lahko ogrozi dejansko “trajnost” odstranjenega ogljika.
• Družbena odgovornost: Pojavljajo se pozivi k raziskovalnemu pristopu pod vodstvom držav, ki bi zagotovil, da se upravljanje z atmosferskimi odpadki obravnava kot javno dobro in ne zgolj kot vir zasebnega dobička ali intelektualne lastnine.

URL: https://www.technologyreview.com/2025/10/24/1126478/whats-next-for-carbon-removal/