Prispevek na spletnem portalu CNN Climate razpravlja o nedavni znanstveni odpravi, ki je iskala sladko vodo globoko pod Atlantskim oceanom ob severovzhodni obali Združenih držav Amerike. Znanstveniki so izvrtali in potrdili obstoj ogromnega rezervoarja podzemne vode, za katerega menijo, da je največja takšna formacija, ki so jo doslej odkrili na svetu. Namen te odprave je bil ugotoviti starost in izvor vode, da bi ugotovili, ali se rezervoar obnavlja, kar bi lahko rešilo globalno krizo pomanjkanja vode. Čeprav bi lahko ta obalna nahajališča v prihodnosti oskrbljevala z vodo metropole, pa vir priznava, da se pojavljajo številni tehnični in logistični izzivi, kot so stroški črpanja in možna kontaminacija. Kljub izzivom ta raziskava ponuja upanje, da bi lahko uporabili znanje o teh podvodnih vodonosnikih na drugih obalnih območjih po svetu.

Glavne teme in ugotovitve v prispevku

1. Potrditev in obseg masivnega podvodnega sladkovodnega rezervoarja

Znanstveniki so z vrtanjem pod morskim dnom potrdili obstoj in obseg obsežnega podvodnega vodonosnika (akviferja) ob obali ZDA.

• Zgodovinsko ozadje: Obstoj sladke vode pod Atlantikom je znan že desetletja. V 60. in 70. letih 20. stoletja so na vodo naleteli med znanstvenimi odpravami in vrtanjem za nafto.
• Prelomno odkritje (2019): Leta 2019 so znanstveniki z uporabo elektromagnetnih valov preslikali »presenetljivo odkritje« – »gigantski pas sladke vode«, ki se razteza vzdolž obale od Massachusettsa do New Jerseyja in morda še dlje. Takrat so znanstveniki izjavili, da je to »največja takšna formacija, ki so jo doslej našli na svetu«.
• Potencialni obseg: Rezervoar je tako obsežen, da bi »lahko vseboval dovolj sladke vode za oskrbo metropole velikosti New Yorka za več sto let,« je dejal Eric Attias.

2. Voda, primerna za pitje, vendar z neodgovorjenimi vprašanji

Ekspedicija 501, ki je potekala to poletje, je izvedla neposredno vrtanje v akvifer, da bi analizirala vzorce.

• Vsebnost soli: Odkrili so vodo z vsebnostjo soli »precej pod morsko vodo in približno na ravni, ki jo ameriške in mednarodne agencije svetujejo za pitno vodo.«
• Neodgovorjena vprašanja: Ključna vprašanja, na katera se iščejo odgovori, so:
  • Starost vode: Starost bi lahko bila »200 let, lahko pa 20.000 let,« je dejal Brandon Dugan, vodja odprave. Odgovor na to vprašanje bo razkril, ali se rezerva »obnavlja« (če je voda mlajša) ali pa gre za »končen vir, ki se ne polni« (če je voda starejša). Odgovore pričakujejo v približno šestih mesecih.
  • Izvor vode: Znanstveniki domnevajo, da je sladka voda prišla tja pred tisočletji, »ko je bila gladina morja veliko nižja in je bil kontinentalni pas izpostavljen na kopnem,« je povedala Holly Michael. Morda izvira iz taljenja ledenikov ali dežja.
  • Varnost: Vzorce pošiljajo v laboratorije za kemično testiranje, da bi ugotovili, kakšne mikrobe vsebuje in »kako varna je za pitje.«

3. Globalne posledice za vodno krizo

Odkritje in razumevanje teh podvodnih vodonosnikov imajo velike »globalne posledice« za svet, ki se spopada z vse hujšo vodno krizo.

• Reševanje pomanjkanja: Podvodni vodonosniki bi lahko »ublažili pomanjkanje za obalno prebivalstvo v prihodnosti,« saj skoraj polovica svetovnega prebivalstva živi v bližini obale.
• Ranljivost kopenskih virov: Številne obalne skupnosti so odvisne od kopenskih vodonosnikov, ki se »hitro krčijo« zaradi prekomernega črpanja in podnebnih sprememb, kot je dvig morske gladine, ki lahko kontaminira (zaslani) podtalnico.
• Alternativa dragim rešitvam: Ker bodo »obalni vodni viri v prihodnosti le še bolj obremenjeni,« so skupnosti prisiljene iskati dražje možnosti, kot je razsoljevanje. Podmorski vodonosniki predstavljajo potencialno alternativo.

4. Izzivi izkoriščanja virov podzemne vode

Kljub optimizmu glede njihovega potenciala, znanstveniki opozarjajo, da je pred izkoriščanjem teh virov potrebno rešiti vrsto praktičnih in tehničnih izzivov.

• Stroški in energija: Voda je težka, zato bo njeno črpanje in prevoz na kopno »potencialno zelo energetsko intenzivno in drago.« Dugan predlaga uporabo vetrne energije.
• Pravna vprašanja: Odprto je vprašanje, kdo bo »upravljal, obdeloval in plačal vodo,« ki se bo črpala iz zveznih voda in nato pošiljala državam in mestom.
• Tveganje kontaminacije: Obstaja tehnični izziv, da se prepreči »kontaminacija sladke vode s slano vodo, ki leži nad in pod njo.« Črpanje bi lahko povzročilo tudi kontaminacijo kopenskih vodonosnikov, če sta sistema povezana.
• Omejenost: Holly Michael opozarja: »Črpanje podzemne vode na morju bo drago in ni neskončno.« Dodaja, da je »zaščita sladke vode, ki jo imamo na kopnem, še vedno najboljša stvar, ki jo lahko naredimo.«

URL: https://edition.cnn.com/2025/09/17/climate/freshwater-aquifer-atlantic-ocean-water-crisis