Video prispevek (12:45) na YouTube kanalu PBS Terra pojasnjuje zapletenost podnebnih sprememb, obravnava argumente podnebnih skeptikov in pojasnjuje naravne podnebne cikle. Prispevek poudarja, da čeprav se je Zemljino podnebje vedno spreminjalo zaradi dejavnikov, kot so Milankovićevi cikli (spremembe Zemljine orbite), trenutno segrevanje bistveno odstopa od teh naravnih vzorcev. Ključna razlika je v drastičnem povečanju ogljikovega dioksida (CO₂) v ozračju, predvsem zaradi človekovih dejavnosti, ki te količine presegajo za 50 % v primerjavi s preteklimi toplimi obdobji. Video prispevek razloži, kako CO₂ deluje kot povratna zanka, ki krepi segrevanje, in zakaj pretekli podnebni dogodki, kot so ledena doba in “snežna Zemlja”, potrjujejo moč CO₂ pri uravnavanju temperature. Na koncu prispevek poudarja nezaslišano hitrost sedanjih sprememb in nujnost zmanjšanja izpustov toplogrednih plinov za preprečitev katastrofalnih posledic.

Glavni poudarki v video posnetki so:

1. Naravni podnebni cikli in zmotna prepričanja skeptikov

Podnebni skeptiki pogosto uporabljajo graf, ki na prvi pogled kaže, da so podnebne spremembe zgolj del Zemljinega naravnega cikla. Čeprav je res, da se je “Zemlja vedno segrevala in ohlajala”, je ključna razlika v sedanjih trendih. Vir navaja: “po naravnem ciklu bi morali biti v začetnih fazah postopnega ohlajanja, ki bi sčasoma vodilo v novo ledeno dobo, vendar nismo. Popolnoma smo prekinili zaporedje ledenih dob in se ne vračamo v novo ledeno dobo.”

Dva najpogostejša argumenta podnebnih skeptikov sta:

“Podnebje se je vedno spreminjalo.” To je delno resnično, saj geološki zapisi kažejo na obdobja tako “resnično, resnično vročih temperatur na planetu Zemlji” kot tudi “izjemno hladnih temperatur”. Vendar vir opozarja, da “se to še nikoli ni zgodilo tako.” Sedanje spremembe se dogajajo “v stoletjih ali manj”, kar je brez primere v geološki preteklosti. Več v članku Judd EJ et al. (2024) A 485-million-year history of Earth’s surface temperature. Science 385, 6715 – http://doi.org/10.1126/science.adk37 – open access article pdf in v članku Uemura R et al. (2018) Asynchrony between Antarctic temperature and CO₂ associated with obliquity over the past 720,000 years. Nature Communications 9, 961 – https://doi.org/10.1038/s41467-018-03328-3 – open access article pdf.

“Gre za sonce.” Ta argument ima tudi nekaj resnice, saj sončni cikli vplivajo na podnebje. Vendar pa “satelitske meritve od sedemdesetih let prejšnjega stoletja kažejo, da se je sončna energija, ki doseže Zemljo, dejansko zmanjšala, medtem ko so se globalne temperature ne le še naprej dvigovale, ampak so se dejansko pospešile.”

2. Milankovićevi cikli in vloga CO₂ pri ledenih dobah

Glavni naravni dejavnik za ledene dobe so Milankovićevi cikli (angl. Milankovitch cycles), ki so “majhne spremembe v Zemljini orbiti, ki se zgodijo v obdobjih ca. 20.000, 40.000, 100.000 let.” Ti cikli vključujejo:

• Precesijo (angl. Axial precession): Nihanje Zemljine osi rotacije (približno 26.000 let).
• Nagib (angl. Obliquity = Axial tilt): Spremembe Zemljinega nagiba (približno 41.000 let), ki vplivajo na zimske in poletne temperature.
• Ekscentričnost (angl. Orbital eccentricity): Eliptična oblika Zemljine orbite (približno 100.000 let).

Ti cikli sprožijo ledene dobe s spreminjanjem porazdelitve sončne energije po Zemljini površini, zlasti na Arktiki. Ko se oblikuje led, “zaradi svoje barve odbija sončno sevanje nazaj v vesolje, kar hladi Zemljo in vodi do še večjega nastanka ledu.”

Vloga CO₂ v Milankovićevih ciklih: Medtem ko Milankovićevi cikli začnejo podnebne spremembe, “CO₂ krepi njihove učinke z ustvarjanjem povratne zanke (angl. Feedback).”

• Vstop v ledeno dobo: Ko se Zemlja ohlaja, “hladnejša oceanska voda absorbira več CO₂,” in “vegetacija absorbira manj CO₂, ker je prekrita z ledom.” Zmanjšanje CO₂ v ozračju nato vodi do nadaljnjega ohlajanja.
• Izhod iz ledene dobe: Ko se Milankovićevi cikli preobrnejo in Arktika prejme več sončne svetlobe, “umik ledenikov, večja rastlinska aktivnost, toplejši oceani” vodijo do sproščanja več CO₂ v ozračje. Ta povečana raven CO₂ nato “sama po sebi povratna zanka, ki vodi do večjega segrevanja,” saj CO₂ “izjemno dobro zadržuje toploto v ozračju.”

3. Človeški vpliv in prekinitev cikla ledenih dob

Od industrijske revolucije do danes je človeštvo “porabilo približno 1,8 milijarde ton [fosilnih goriv], in približno 1,1 milijarde ton tega se je nabralo v našem ozračju.” To je povzročilo “neverjetno dramatično povečanje atmosferskega CO₂.”

• Keelingova krivulja: Meritve Charlesa Keelinga od leta 1958 na observatoriju Mauna Loa kažejo, da so se ravni CO₂ dvignile z 315 delcev na milijon (ppm) na približno 420 ppm.
• Zgodovinske ravni: Podatki iz zračnih mehurčkov, ujetih v antarktičnem ledu, kažejo, da je sedanja raven CO₂ “50 % večja kot kadar koli v zadnjih 800.000 letih.”
• Kemijski “prstni odtis”: Znanstveniki lahko ugotovijo, da povečanje CO₂ prihaja iz fosilnih goriv, ker ima “CO₂ v ozračju, ki prihaja od ljudi, drugačno kemično značilnost… edinstven kemični prstni odtis starodavnega mrtvega ogljika.”

Zaradi tega povečanega CO₂ smo “popolnoma prekinili cikel ledenih dob.” Nazadnje, ko je bil CO₂ na 400 ppm, je bil svet “veliko toplejši,” in sicer pred 3 milijoni let v pliocenu, s povprečnimi temperaturami “4,1 °C nad predindustrijskimi ravnmi, kar je skoraj 3 °C topleje kot danes.”

4. Resnost sedanjih podnebnih sprememb

• Hitrost sprememb: “Kar dela današnje podnebne spremembe še posebej zaskrbljujoče, ni le to, koliko se temperature dvigujejo, temveč kako hitro se to dogaja.” V geoloških zapisih “hitre podnebne spremembe so pogosto povezane z množičnimi izumrtji.”
• Občutljivost podnebja: Dejstvo, da se je podnebje v preteklosti močno spreminjalo, “ni nekaj, kar bi nam moralo dati tolažbo, saj to pomeni, da je podnebje v bistvu zelo občutljivo na majhne spremembe v količini energije, ki jo doseže.” In zdaj “podnebje spreminjamo na velik način.”
• Dolgotrajni učinki: CO₂ ostaja v ozračju “zelo, zelo dolgo časa.” Vir navaja: “če danes sežgem tono premoga in dam tono CO₂ v ozračje, bi trajalo približno 400.000 let, da bi bila ta tona popolnoma odstranjena.” To pomeni, da imajo kumulativne emisije “resnično velik vpliv na podnebje.” Poleg tega lahko “počasni povratni procesi, kot so taljenje ledenih plošč in spremembe v vegetaciji ter oceanske cirkulacije, ki lahko trajajo do milijonov let,” povzročijo, da se “segrevanje lahko še poslabša, tudi če sploh ne bomo več sproščali CO₂ v ozračje.”

5. Zaključek in pot naprej

Video posnetek poudarja, da je dokazov o segrevanju Zemlje veliko, vendar je manj soglasja o vzrokih. Poročilo skuša to razliko odpraviti z natančno razlago kompleksnega prepletanja naravnih in človeških vplivov.

Dobra novica je, da “prvič v človeški zgodovini dejansko imamo tehnologijo za spremembo naših izpustov in za zaustavitev globalnega segrevanja ter to storimo na pravičen način.” Ključno je, da se “učimo in razvijamo svoje razumevanje skupaj,” da lahko “sprejemamo informirane odločitve.”

URL: https://www.youtube.com/watch?v=iP2lH2EEr9I