Brasseur G, Stammer D, Friedlingstein P et al. (2025) Climate science for 2050. Frontiers in Climate 7, 1554685 – https://doi.org/10.3389/fclim.2025.1554685 – open access article pdf – CC BY

Abstract (povzetek):

Znanje o delovanju podnebnega sistema, vključno s fizikalnimi, dinamičnimi in biogeokemičnimi povratnimi procesi, ki naj bi se pojavili kot odziv na antropogeno podnebno silo, se je v zadnjih desetletjih znatno povečalo. Danes je podnebna znanost na razpotju, saj se pojavljajo nove in nujne zahteve, ki izhajajo iz potreb družbe po spopadanju s prihodnjimi podnebnimi spremembami, in potreba, da podnebna znanstvena skupnost izpopolni svoje strateške cilje, da bi se hitro odzvala na te zahteve. Vsi možni – a trenutno neznani – scenariji za leto 2050, z večjim svetovnim prebivalstvom, brezprimernimi podnebnimi razmerami z višjimi temperaturami, pogostejšimi ekstremnimi vremenskimi pojavi, dvigom morske gladine, motnjami v ekosistemih, spremembami v primernosti za bivanje in povečanim podnebnim razseljevanjem in migracijami ter pojavom novih geopolitičnih napetosti, bodo zahtevali omejitev ranljivosti družbe tako z ukrepi za blažitev, da se zmanjša nadaljnje segrevanje, kot tudi z izvajanjem inovativnih pobud za prilagajanje. Za obveščanje odločevalcev in javnosti po vsem svetu o lokalnih in oddaljenih vplivih podnebnih sprememb ter za usmerjanje pri optimizaciji njihovih programov prilagajanja in blaženja bo potreben razvoj usposobljenega sistema podnebnih informacij, ki bo temeljil na najnaprednejši znanosti o zemeljskem sistemu. Te informacije bodo pomagale tudi pri upravljanju obnovljivih virov v toplejšem svetu in okrepile odpornost na pričakovane medsebojno povezane vplive podnebnih sprememb. V tem dokumentu povzemamo glavne napredek, ki je potreben za razumevanje večrazsežnostne dinamike zemeljskega sistema. Poudarjamo potrebo po razvoju integriranega informacijskega sistema, ki bo dostopen odločevalcem in državljanom po vsem svetu, ter predstavljamo nekatera ključna znanstvena vprašanja, ki jih je treba obravnavati, da se lahko sprejmejo informirane odločitve o blažitvi in prilagajanju. Nazadnje razmišljamo o vrednotah in etiki podnebne znanosti ter naravi podnebnih raziskav v svetu, ki bo vse bolj prizadet zaradi globalnega segrevanja v geopolitičnem kontekstu, ki se zelo razlikuje od tistega v zadnjih desetletjih.

Preglednica: Glavne raziskovalne usmeritve v podnebni znanosti.

Glavna raziskovalna usmeritev	Opis
Razumevanje dinamike zemeljskega sistema na več ravneh	Izboljšati znanje o nelinearnih in večravenskih interakcijah med atmosfero, oceanom, kopnim, kriosfero in biosfero. Poglobitev razumevanja notranje spremenljivosti in dolgoročnih odzivov podnebja na antropogene vplive. Razvoj visokoločljivih povezanih modelov zemeljskega sistema za boljše zajemanje globalnih in lokalnih interakcij.
Dinamika in predvidljivost podnebja	Boljša opredelitev interakcij med oceanom, atmosfero in kriosfero ter njihove vloge v spremenljivosti podnebja. Izboljšanje predstavitve monsunskih sistemov, ekstremnih nevihte in povezav med vremenom in podnebjem na sezonski in desetletni ravni. Obravnavati negotovosti v regionalnih podnebnih napovedih, vključno s spremembami v atmosferski cirkulaciji in prenosu toplote v ocean.
Podnebni vplivi in mehanizmi povratnih učinkov	Kvantificirati povratne učinke oblakov, interakcije aerosolov in učinke vodne pare na sevalni vpliv. Razumeti vpliv spreminjanja pokritosti tal, krčenja gozdov in urbanizacije na podnebje. Oceniti, kako kratkotrajni vplivi (npr. metan, aerosoli) in toplogredni plini oblikujejo scenarije prihodnjega segrevanja.

URL: https://www.frontiersin.org/journals/climate/articles/10.3389/fclim.2025.1554685/full