Neal T, Newell BR, Pitman A (2025) Reconsidering the macroeconomic damage of severe warming. Environmental Research Letters 20

Neal T, Newell BR, Pitman A (2025) Reconsidering the macroeconomic damage of severe warming. Environmental Research Letters 20, 4, 044029 – https://doi.org/10.1088/1748-9326/adbd58 – open access article pdf – CC BY 4.0

Abstract (povzetek):

Napovedi makroekonomske škode zaradi prihodnjih podnebnih sprememb kažejo na blage do zmerne posledice. To lahko vodi do socialno optimalnih podnebnih politik v integriranih ocenjevalnih modelih (angl. Integrated assessment modelling – IAM), ki priporočajo zelo počasno zmanjševanje emisij v prihodnjih desetletjih, kar je v ostrem nasprotju z ambicijami Pariškega sporazuma (angl. Paris Agreement). Ti ekonometrični modeli predpostavljajo, da je vreme, ki vpliva na eno samo državo, edini dejavnik, ki vpliva na gospodarstvo te države. V članku preučujemo, ali dodajanje globalnih vremenskih razmer v empirično modeliranje gospodarske rasti vpliva na napovedi vpliva podnebnih sprememb na globalni bruto domači proizvod (BDP). Dejansko preučujemo, ali medsebojna povezanost globalnega gospodarstva naredi posamezne države ranljive za vremenske spremembe, ki vplivajo na druge države. Z uporabo treh vplivnih ekonometričnih modelov dodajamo globalno vreme v regresijske povezave. Ugotovili smo, da to vodi do znatnega poslabšanja napovedi makroekonomske škode za dane scenarije prihodnjih emisij (angl. Shared Socioeconomic Pathways – SSPs). Škoda za svetovni BDP v letu 2100 v skladu s SSP5-8.5, povprečena po ekonometričnih modelih in podnebnih modelih, se poveča z ~11 % v modelih brez globalnih vremenskih razmer na ~40 %, če se vključijo globalne vremenske razmere. Poleg tega dokazujemo, da ko se funkcija škode, uporabljena v nedavnem integriranem ocenjevalnem modelu (IAM), oceni na podlagi empiričnih modelov, dopolnjenih z globalnimi vremenskimi razmerami, zmanjša optimalna stopnja podnebnih sprememb z ~2,7 °C na ~1,7 °C, kar je v skladu s cilji Pariškega sporazuma. Naši rezultati poudarjajo potrebo po bolj dosledni integraciji ekonometričnega modeliranja in razumevanja ekstremnih dogodkov v podnebni znanosti, da se zagotovi, da se stroški podnebnih sprememb ne podcenjujejo.

Slika: Napovedi globalnih gospodarskih izgub iz treh modelov (z vključitvijo globalnih vremenskih razmer in brez njih) iz scenarija z visokimi emisijami (SSP5-8.5) v primerjavi s scenarijem z nižjimi emisijami (SSP1-2.6) v odstotkih BDP.
Vsaka neprekinjena črta prikazuje mediano 2500 napovedi, medtem ko senčenje odraža 95. in 5. percentil napovedi.
(vir: Fig. 1 – https://content.cld.iop.org/journals/1748-9326/20/4/044029/revision2/erladbd58f1_lr.jpg)
Slika: Povprečna predvidena gospodarska izguba v letu 2100 po državah, gospodarskih modelih in glede na to, ali je bilo upoštevano globalno vreme („GW“). Izguba je prikazana kot odstotek izgube, predvidene na podlagi scenarija SSP5-8.5, v primerjavi z izhodiščem napovedanega BDP na prebivalca v skladu s scenarijem SSP1-2.6.
(vir: Fig. 2 – https://content.cld.iop.org/journals/1748-9326/20/4/044029/revision2/erladbd58f2_lr.jpg).

URL: https://iopscience.iop.org/article/10.1088/1748-9326/adbd58