Prispevek na spletnem portalu časnika DELO o pametnih telefonih, električnih avtomobilih in sončnih celicah, ki brez redkih mineralov sploh ne bi delovali. Za zeleni prehod jih bo Evropa potrebovala še več.

Prispevek v obliki intervjuja z geologom prof. dr. Markom Komacem opozarja na kritično odvisnost Evrope, vključno s Slovenijo, od uvoza ključnih mineralnih surovin, nujnih za zeleni prehod in tehnološki napredek. Komac izpostavlja paradoks evropske družbe, ki si želi trajnostne rešitve, a nasprotuje rudarjenju na svojem ozemlju, kar vodi v odvisnost od držav s slabšimi okoljskimi in delovnimi standardi, kot je Kitajska. Prav tako poudarja neizkoriščen potencial Slovenije na področju geoloških raziskav in potrebo po večjih državnih investicijah ter spremembi odnosa do rudarjenja. Komac predlaga sistematične raziskave, reciklažo in ozaveščanje javnosti kot ključne korake za zmanjšanje odvisnosti in zagotovitev trajnostne prihodnosti.

Ključne temev intervjuju:

• Strateški pomen kritičnih mineralnih surovin: Članek poudarja, da so redki in težko dostopni minerali ključni za sodobno tehnologijo (pametni telefoni, prenosniki, električni avtomobili, sončne elektrarne, vetrne turbine) in za zeleni prehod.
• Evropska in slovenska odvisnost od uvoza: Komac izpostavlja nevarno odvisnost Evrope in preostalega sveta od Kitajske in Afrike, ki predstavljata kar 90 odstotkov svetovne proizvodnje redkih zemelj. Evropa nima vzpostavljene celotne verige od rudarjenja do predelave.
• Paradoks zelenega prehoda in nasprotovanja rudarjenju: Članek izpostavlja protislovje v evropski družbi, ki si želi zelene prihodnosti in tehnološkega napredka, a hkrati močno nasprotuje odpiranju novih rudnikov na svojem ozemlju.
• Potencial Ukrajine kot vira surovin: Članek obravnava možnost, da bi Ukrajina s svojimi potencialnimi nahajališči kritičnih mineralov lahko zmanjšala evropsko odvisnost. Vendar Komac opozarja, da so ocene zalog še nezanesljive zaradi pomanjkanja sodobnih raziskav in da je velik del potencialnih rudnikov pod rusko okupacijo. Tudi če bi se vojna končala, bi razvoj rudarske industrije zahteval ogromne investicije in čas.
• Stanje in potencial mineralnih surovin v Sloveniji: Komac meni, da je Slovenija geološko slabo raziskana, posebej v globinah pod 300 metri. Kljub temu obstajajo znana orudenja (barit, antimon, boksit) in potencial v rudarskih odpadkih. Vendar država po njegovem mnenju ne vlaga dovolj v geološke raziskave. »V primerjavi z drugimi evropskimi državami vlagamo v geološke raziskave smešno malo.«
• Kritika slovenske politike in javnega mnenja: Komac kritizira kratkovidno politiko Slovenije, ki ignorira potrebo po lastnih virih surovin kljub zavzemanju za zeleni prehod. Opozarja tudi na podobno nasprotovanje rudarjenju kot drugod v Evropi.
• Dvojna morala evropskih potrošnikov: Komac izpostavlja licemerje evropskih potrošnikov, ki nasprotujejo rudarjenju v Evropi, a ne razmišljajo o etičnih in okoljskih vprašanjih pridobivanja surovin v tretjih državah.
• Nujnost spremembe odnosa in ukrepanja: Komac poziva k sistematičnim raziskavam podzemlja, pregledom rudarskih odpadkov, večjim finančnim vložkom v geološke raziskave in spremembi odnosa do rudarjenja. Predlaga tri ključne korake za Evropo: lastno rudarjenje, vzpostavitev predelovalne industrije in ozaveščanje javnosti. Za Slovenijo poudarja potrebo po državni podpori geološkim raziskavam in izkoriščanju domačega znanja.

Pomembne ideje in dejstva:

• Povprečen mobilni telefon vsebuje okoli 40 različnih materialov, vključno z redkimi zemljami.
• Kitajska nadzoruje 90 odstotkov svetovne proizvodnje redkih zemelj in ima vzpostavljeno celotno predelovalno verigo.
• Evropa je popolnoma odvisna od uvoza kritičnih mineralov.
• Ukrajina bi lahko imela do pet odstotkov svetovnih zalog kritičnih mineralov, vendar so ocene nezanesljive.
• 63 odstotkov ukrajinskih rudnikov premoga in skoraj polovica zalog kritičnih mineralov je pod rusko okupacijo.
• Slovenija je geološko slabo raziskana, posebej v globinah.
• Slovenija ima znana orudenja barita, antimona in boksita, ter potencial v rudarskih odpadkih (haldah).
• Slovenija v primerjavi z drugimi evropskimi državami smešno malo vlaga v geološke raziskave.
• Od začetka pogovorov o novem rudniku do dejanske proizvodnje običajno mine vsaj desetletje.
• Reciklaža sama po sebi ne bo dovolj za pokritje naraščajočih potreb po kritičnih mineralih.
• Sodobno rudarjenje v Evropi je visoko regulirano z visokimi okoljskimi standardi.
• Zeleni prehod je nemogoč brez rudarjenja kritičnih mineralov.

Poudarki in citati:

O pomembnosti surovin: »Že povprečen mobilni telefon vsebuje baker, aluminij, zlato, srebro, litij, kobalt, neodim in mnoge druge elemente. Brez njih sodobna tehnologija, kot jo poznamo danes, sploh ne bi mogla obstajati.«
O odvisnosti od Kitajske: »Kar 90 odstotkov svetovne proizvodnje redkih zemelj predstavljata Afrika in Kitajska, ki ga nadzoruje slednja.«
O paradoksu zelenega prehoda: »Ljudje si zatiskajo oči pred realnostjo, da brez kritičnih mineralov ne bo zelene prihodnosti. Želimo brezogljično družbo, hkrati pa nasprotujemo vsakršnemu novemu rudarskemu projektu. To preprosto ne gre skupaj.«
O stanju v Sloveniji: »Slovenija je kot zaprta knjiga, katere vsebina bi lahko bila zelo dragocena, a je nihče ne želi odpreti.«
O dvojni morali potrošnikov: »Zelo enostavno je nasprotovati rudnikom v Evropi, če se lahko pretvarjamo, da naš pametni telefon nima nobene povezave z otroškim delom v Afriki ali onesnaženjem v Južni Ameriki.«
O nujnosti ukrepanja v Sloveniji: »Slovenija bi morala postati aktivni igralec v tej igri, ne pa zgolj opazovalec. Če se ne bomo zbudili, bomo ostali v situaciji, kjer bomo plačevali višje cene za surovine, ki bi jih morda lahko pridobivali doma.«
O odnosu do rudarjenja: »Rudarjenje ni ovira zelenemu prehodu – je njegov nujni pogoj.«
O evropskem paradoksu: »Evropa želi električne avtomobile, baterije, sončne celice in vetrne turbine. Vse to zahteva minerale, ki jih trenutno skoraj v celoti uvažamo. Hkrati pa Evropejci odločno nasprotujejo vsakemu novemu rudniku na svojem ozemlju.«
O pomanjkanju podpore v Sloveniji: »Imamo izvrstne strokovnjake in dovolj znanja, da bi lahko vodili vrhunske raziskave mineralov, a kaj nam koristi znanje, če država ne kaže nobenega interesa za to področje?«
O posledicah neukrepanja: »Pravzaprav se država odpoveduje lastnemu razvoju in prihodnosti.«

Zaključek:

Intervju s prof. dr. Markom Komacem jasno izpostavlja kritičen problem evropske in slovenske odvisnosti od uvoza mineralnih surovin, ki so ključne za tehnološki napredek in zeleni prehod. Komac opozarja na nevarno geopolitično situacijo zaradi skoraj popolnega nadzora Kitajske nad določenimi surovinami ter na protislovje evropske družbe, ki želi napredne tehnologije in obnovljive vire energije, a hkrati zavrača rudarjenje na svojem ozemlju. Članek poudarja, da Slovenija s svojim neizkoriščenim potencialom in pomanjkanjem državne podpore geološkim raziskavam zamuja priložnost, da postane bolj neodvisna in aktivna v globalni tekmi za vire. Komac poziva k nujnim spremembam v miselnosti, politikah in investicijah tako na evropski kot na slovenski ravni.

https://web.archive.org/web/20250331115941/https:/www.delo.si/preview/c751af31-898f-449d-ac0a-6cb3fcdf2039

URL: https://www.delo.si/novice/slovenija/drzava-se-odpoveduje-lastnemu-razvoju-in-prihodnosti