Spletna stran Evropskega organa za zavarovanje in poklicne pokojnine (angl. European Insurance and Occupational Pensions Authority – EIOPA) ponuja nadzorno ploščo (angl. dashboard) vrzeli v zavarovanju za naravne nesreče, gre za prvo tako nadzorno ploščo, ki omogoča z dokazi podprto odločanje o ukrepih za izboljšanje odpornosti družbe na naravne nesreče. EIOPA je razvil to nadzorno ploščo, da bi z njo predstavil vrzeli v zavarovanjih, povezanih s spremembami podnebja, in da bi opredelil ukrepe, ki bodo pomagali zmanjšati izgube družbe v primeru naravnih nesreč.
Nadzorna plošča združuje podatke o gsopodarskih (ekonomskih) in zavarovanih izgubah, ocenah tveganja in zavarovalnem kritju iz 30 evropskih držav, med njimi tudi iz Slovenije. Na voljo so 4 različni pogledi:
- Trenutni pogled – Na podlagi podatkov modeliranja ta pogled kaže trenutno varnostno vrzel glede na določeno nevarnost (npr. poplava, potres).
- Zgodovinski pogled – Z uporabo podatkov o zavarovalnem kritju in gospodarskih izgubah od leta 1980 do leta 2021 ta pogled predstavlja zgodovinsko vrzel v zavarovanju glede na določeno nevarnost.
- Pogled na posamezno državo – V tem pogledu so predstavljene dodatne informacije o trenutnih in preteklih (zgodovinskih) vrzelih v zavarovanjuza vsako državo.
- Pogled državnega zavarovanja – V tem pogledu so predstavljene informacije o tem, kako so naravne nesreče zavarovalno krite po državah.
Nadzorna plošča se redno posodablja (marca 2025 je bila zadnja posodobitev opravljena 26. novembra 2024). Na voljo je video predstavitev (3:10) o vsebinah nadzorne plošče. Med pisnimi viri je na voljo v angleškem jeziku “Tehnični opis – Nadzorna plošča vrzeli v zavarovanju za naravne nesreče” in tudi “Nadzorna plošča vrzeli v zavarovanju za naravne nesreče na kratko“.
V nadaljevanju prikazujemo vpoglede v nadzorno ploščo za leto 2024 z vidika države Slovenije. opomba: Ocena pod 3 (oranžna barva v legendi) se ne šteje za ustrezno vrzel v zavarovanju. Države z oceno 2,5 (rumena barva v legendi) so na opazovanju. Zgodovinske izgube se nanašajo na obdobje od leta 1980 do leta 2023 (velja za nadzorno ploščo za leto 2024). Poplavna nevarnost obsega vse vrste poplav razen obalnih poplav.
Potresi in poplave so največja tveganja v Sloveniji. Zavarovalna penetracija za vetrolom je nad 75 %. Zavarovalna penetracija za druge nevarnosti je nižja. V Sloveniji je treba spremljati vrzel v zavarovanju za potres. Naravna pojava, ki sta povzročila večjo škodo in v Sloveniji v zadnjih letih nista bila pogosta, sta vetrolom in rečne poplave. Zgodovinske izgube kažejo največjo vrzel v poplavnem zavarovanju. Po drugi strani pa Slovenija ni močno izpostavljena obalnim poplavam. Prav tako v zadnjih letih ni bilo zabeleženih večjih škod zaradi hudih požarov, ki so se večinoma pojavljali v naravi in so prizadeli gozd in pokrajino. Leta 2022 se je v Sloveniji zgodil en obsežen požar, v katerem so bila prizadeta predvsem gozdna območja. V Sloveniji smo imeli potrese, ki pa se niso zgodili na gosto poseljenih območjih.
