Canadell JG (2025) Looking beyond the trees for carbon storage. Science 387, 6740, 1252-1253 – https://doi.org/10.1126/science.adw3259 – University of Ljubljana access article pdf

Članek na spletnem portalu revije Science v rubriki Perspectives / Ecology, temelji na članku v reviji Science avtorjev Bar-On et al. (2025) Recent gains in global terrestrial carbon stocks are mostly stored in nonliving pools, Science, 387, 6740, 1291-1295.

Članek govori o človeških dejavnostih, ki oddajajo velike količine ogljikovega dioksida, katerega del absorbirajo kopenski ekosistemi in oceani. Ta absorpcija upočasnjuje naraščanje atmosferskega CO₂ in s tem tudi upočasnjuje globalno segrevanje. Raziskava, omenjena v članku Bar-On et al. (2025), poudarja presenetljivo veliko količino kopenskega ogljika, shranjenega v neživi organski snovi, ki je naravnega ali človeškega izvora. Ta ugotovitev nakazuje, da bi stabilnost shranjenega ogljika na kopnem lahko bila večja, kot se je prej mislilo, saj ni odvisna le od bolj ranljivega skladiščenja v npr. drevesih. To odkritje prispeva k večji kompleksnosti razumevanja in upravljanja prihodnjih ponorov in shramb ogljika na Zemlji.

Glavne teme v prispevku:

• Pomembnost kopenskih ekosistemov kot ponorov ogljika: Terestrični ekosistemi absorbirajo približno eno tretjino antropogenih emisij ogljikovega dioksida (CO₂), kar upočasnjuje kopičenje atmosferskega CO₂ in tempo globalnega segrevanja.
• Stabilnost in upravljanje ogljikovih bazenov: Lokacije, kjer se absorbirani izpusti shranjujejo, so ključne za dolgoročno stabilnost in upravljanje ogljikovih bazenov – tistih delov Zemljine biosfere, ki lahko kopičijo, shranjujejo in sproščajo ogljik.
• Nepojasnjena porazdelitev ogljika: Kljub pomembnosti kopenskih ponorov ogljika ostaja način, kako je ogljik porazdeljen med različnimi kopenskimi bazeni, nejasen.
• Presenetljivo velika količina ogljika v neživi organski snovi: Nedavna raziskava Bar-Ona in sodelavcev (2025) je odkrila nepričakovano veliko porazdelitev kopenskega ogljika v bazenih nežive organske snovi, ki je naravna ali antropogena.
• Potencial za večjo stabilnost ogljika: Sekvestracija ogljika izven bolj ranljivih komponent, kot so drevesa, bi lahko pomenila večjo stabilnost ogljika na kopnem, kot se je prej mislilo.
• Rastoča kompleksnost upravljanja ogljikovih ponorov in rezervoarjev: To novo odkritje poudarja naraščajočo kompleksnost prihodnjega razvoja in upravljanja ogljikovih ponorov in rezervoarjev.
• Povezana raziskava: Članek opozarja na povezano raziskavo Bar-Ona in sodelavcev v isti številki revije Science, ki podrobneje obravnava nedavne pridobitve globalnih kopenskih zalog ogljika, ki so večinoma shranjene v neživih bazenih.

Najpomembnejše ideje in dejstva:

• Kopenski ekosistemi so ključni pri blaženju podnebnih sprememb z absorpcijo znatne količine antropogenih emisij CO₂.
• Razumevanje, kje in kako se ogljik shranjuje v teh ekosistemih, je bistveno za dolgoročno stabilnost ogljikovih bazenov.
• Nova raziskava razkriva, da je precejšen del kopenskega ogljika shranjen v neživi organski snovi, kar bi lahko prispevalo k večji stabilnosti ogljika na kopnem.
• Ta ugotovitev ima pomembne posledice za prihodnje strategije upravljanja ogljikovih ponorov in rezervoarjev, ki bodo morda zahtevale bolj niansiran pristop, ki presega osredotočenost zgolj na živo biomaso (npr. drevesa).
• Članek avtorja Canadella služi kot perspektiva, ki uvaja podrobnejšo raziskavo Bar-Ona in sodelavcev (2025), s čimer poudarja pomembnost tega novega razumevanja porazdelitve ogljika.

URL: https://www.science.org/doi/10.1126/science.adw3259