Prispevek na spletnem portalu BBC News raziskuje nenaden stranski učinek prizadevanj ameriškega predsednika Donalda Trumpa za pridobitev kritičnih mineralov (angl. Critical mineral). Kljub njegovi pretekli skeptičnosti glede podnebnih sprememb (angl. Climate change), se je Trump osredotočil na zagotavljanje teh mineralov, ključnih za zeleno tehnologijo in obrambno industrijo. V prispevku je poudarjena odvisnost ZDA od Kitajske pri predelavi teh surovin in izražen potencial, da Trumpova prizadevanja nevede podprejo sektor zelene tehnologije (angl. Green technology) v ZDA. V članku je omenjen tudi vpliv Zakona o zmanjšanju inflacije (Inflation Reduction Act – IRA) prejšnje Bidenove administracije in politični izzivi ohranjanja podpore za zeleno energijo.
Glavne teme in pomembne ideje v prispevku:
- Trumpova protiklimatska stališča, a zanimanje za kritične minerale – Prispevek poudarja Trumpovo preteklo ravnanje v zvezi s podnebjem, vključno z umikom ZDA iz Pariškega sporazuma, oviranjem znanstvenih raziskav o podnebju in zavračanjem zelenih tehnologij kot “zelene nove prevare”. Kljub temu pa je Trump pokazal močno zanimanje za sklenitev dogovorov z Ukrajino ter za Grenlandijo in Kanado, ki so bogate z kritičnimi minerali.
- Pomen kritičnih mineralov za zeleno tehnologijo – Prispevek pojasnjuje, da so kritični minerali ključni ne samo za obrambno in vesoljsko industrijo, temveč tudi za proizvodnjo zelene tehnologije, kot so baterije za električna vozila (litij, grafit), ter za druge aplikacije (nikelj v raketah).
- Vloga Elona Muska in rastoče povpraševanje – Prispevek izpostavlja vpliv Elona Muska, čigar podjetji Tesla in SpaceX sta močno odvisni od kritičnih mineralov. Elizabeth Holley, profesorica rudarstva na Colorado School of Mines, potrjuje, da povpraševanje po teh mineralih močno narašča, pri čemer je leta 2023 povpraševanje po litiju naraslo za 30%, predvsem zaradi rasti sektorjev čiste energije in električnih vozil. Mednarodna agencija za energijo napoveduje, da bodo v dveh desetletjih ti sektorji predstavljali skoraj 90% povpraševanja po litiju, 70% po kobaltu in 40% po redkih zemljin. Musk je pred tremi leti opozoril na “nore ravni cen litija” in nakazal možnost, da bi se Tesla morala neposredno vključiti v rudarstvo in rafiniranje.
- Šibek položaj ZDA v globalni tekmi – Poročilo ameriškega vladnega odbora iz decembra 2023 je opozorilo na šibkost položaja ZDA pri dobavi redkih zemeljin in kritičnih mineralov ter na tveganja, ki jih prinaša trenutna odvisnost od Kitajske. Poročilo je poudarilo, da morajo ZDA ponovno premisliti svojo politiko, saj bi lahko v nasprotnem primeru “obrambna proizvodnja zastala, proizvodnja drugih naprednih tehnologij pa bi se zadušila”.
- Dominacija Kitajske na trgu – Kitajska je svojo prevlado na trgu dosegla z zgodnjim prepoznavanjem gospodarskih priložnosti, ki jih ponuja zelena tehnologija, in s strateškim razvojem ne samo obnovljivih virov energije, temveč tudi električnih vozil. Bob Ward iz Grantham Research Institute on Climate Change and the Environment pri LSE pojasnjuje, da se je Kitajska o tem odločila pred približno desetimi leti. Daisy Jennings-Gray iz Benchmark Mineral Intelligence pojasnjuje, da so ti minerali kritični zaradi njihove geološke omejenosti. Kitajska je okrepila svojo dobavo z naložbami v Afriki in Južni Ameriki, vendar ima še posebej močan položaj pri predelavi mineralov. Gracelin Baskaran iz Centra za strateške in mednarodne študije v Washingtonu poudarja, da Kitajska obvlada skoraj 90% globalne predelave redkih zemeljin, medtem ko predstavlja 60% njihove proizvodnje. Kot odgovor na Trumpove uvedene carine je Kitajska uvedla izvozne omejitve za več kot 20 kritičnih mineralov.
- Trumpova motivacija kot “srečno naključje” za zeleno tehnologijo – Christopher Knittel, profesor uporabne ekonomije na MIT, meni, da Trumpa motivira predvsem strah pred tem, da bi ZDA bile v slabšem položaju zaradi kitajske prevlade pri predelavi mineralov, ki je faza z visoko maržo. Po njegovem mnenju je podpora zeleni tehnologiji “srečno naključje” te strategije.
- Opozorilo za ZDA glede zamude – Članek postavlja ključno vprašanje, ali ZDA niso prepozne za popolno izkoriščanje potenciala tega sektorja. Bob Ward z LSE ugotavlja, da je bila v preteklosti zelena tranzicija pogosto “predstavljena kot breme” za države.
- Bidenova administracija in Zakon o zmanjšanju inflacije (IRA) – Bidenova administracija je močno podpirala industrije zelene tehnologije z uvedbo IRA leta 2022, ki je ponujal davčne olajšave, posojila in druge spodbude za tehnologije, ki zmanjšujejo emisije toplogrednih plinov. Do avgusta 2024 je ta zakon prinesel približno 493 milijard dolarjev naložb v ameriško zeleno industrijo. Kljub temu pa je po mnenju Daisy Jennings-Gray administracija Biden dala premalo poudarka na pridobivanje kritičnih mineralov (“upstream processes”) in se osredotočila predvsem na končno proizvodnjo (“downstream manufacturing”).
- Trumpov preobrat k pridobivanju kritičnih mineralov – Trumpova nedavna prizadevanja za pridobitev kritičnih mineralov nakazujejo preusmeritev pozornosti na “upstream” procese. Ms. Gray pojasnjuje, da je IRA vključevala zakonodajo, ki je omejevala trgovino in dobavo samo na prijateljske države, medtem ko Trump očitno išče sporazume o kritičnih mineralih, ki bodo koristili ZDA.
- Možnost izvršilnega ukaza o kritičnih mineralih – V Washingtonu naj bi krožile govorice o tem, da Trump pripravlja “Izvršilni ukaz o kritičnih mineralih”, ki bi lahko usmeril dodatne naložbe v ta cilj, vključno s pospešitvijo rudarjenja v ZDA in gradnjo predelovalnih obratov.
- Izzivi pri vzpostavitvi dobavnih verig – Profesor Willy Shih s Harvard Business School opozarja na tehnično kompleksnost in časovno zahtevnost vzpostavitve dobavnih verig mineralov. “Če želite zgraditi nov rudnik in predelovalni obrat, lahko traja tudi 10 let.”
- Politični vidiki in prihodnost IRA – Kljub Trumpovemu nasprotovanju Zakonu o zmanjševanju inflacije (Inflation Reduction Act – IRA) je ta zakon dosegel uspeh tudi v republikanskih zveznih državah, ki so prejele 77% naložb v zadnjih 18 mesecih. Republikanski senatorji naj bi Trumpa poskušali prepričati, naj ohrani nekatere dele IRA v svojem načrtovanem “velikem, čudovitem zakonu”. Dr. Knittel z MIT opozarja, da bi opustitev teh davčnih olajšav lahko predstavljala politično grožnjo za republikanske predstavnike na volitvah leta 2026. Carl Fleming, nekdanji svetovalec Bidenove administracije, opaža, da kljub negotovosti vlagatelji ostajajo samozavestni, saj je njegovo delo na področju čiste tehnologije in energije v zadnjem mesecu še bolj obremenjeno kot po uvedbi Zakona o zmanjševanju inflacije (Inflation Reduction Act – IRA).
- Prizadevanje za “Ameriko na prvem mestu” in energetsko varnost – Fleming meni, da obstaja prepoznava potrebe po ohranitvi delov IRA za doseganje energetske varnosti ZDA, morda skupaj z širitvijo izkoriščanja fosilnih goriv.
- Vpliv na mednarodno podnebno sceno – Bob Ward z Londol Sschool of Economics poudarja, da je odsotnost ZDA na mednarodnem podnebnem prizorišču slaba, saj “ko so Američani na žogi, to pomaga usmerjati ljudi v pravo smer”.
- Trumpova motivacija je ekonomska, ne okoljska – Prispevek zaključuje, da Trump verjetno ni okoljevarstvenik in da ga ne zanima okoljska zapuščina, temveč ekonomska. Vendar pa bi lahko posredno dosegel tudi okoljske koristi, če bo prepričan, da bo to spodbudilo gospodarstvo.
Pomembni citati:
„Vrnitev Donalda Trumpa v Belo hišo je ‚velik udarec svetovnim podnebnim ukrepom‘.“ – Christiana Figueres, nekdanja vodja podnebne agencije ZN
„Združene države morajo ponovno razmisliti o svojem političnem pristopu k dobavnim verigam kritičnih mineralov in redkih zemeljskih elementov zaradi tveganj, ki jih predstavlja naša trenutna odvisnost od Ljudske republike Kitajske.“ – Poročilo ameriškega vladnega odbora (december 2023)
„Kitajska se je pred približno 10 leti odločila, kam gre trend, in strateško zasledovala razvoj ne le obnovljivih virov energije, temveč tudi električnih vozil, in zdaj prevladuje na trgu.“ – Bob Ward, direktor politik na The London School of Economics (LSE) Grantham Research Institute on Climate Change and the Environment, Združeno kraljestvo
„Kitajska predstavlja 60 % svetovne proizvodnje redkih zemelj, vendar jih predela skoraj 90 % – na tem področju prevladuje.“ – Gracelin Baskaran, direktor programa zagotavljanja kritičnih mineralov v Centre for Strategic and International Studies (CSIS), Washington DC, ZDA
„Mislim, da je Kitajska prevladujoč igralec na področju predelave… Ravno ta faza predelave je faza poslovanja z visoko maržo, zato Kitajska veliko zasluži … Po njegovih besedah je „srečno naključje“, da bi to na koncu lahko pomenilo podporo zeleni tehnologiji.“ – Christopher Knittel, profesor uporabne ekonomije na Massachusetts Institute of Technology (MIT), ZDA
„Če želite zgraditi nov rudnik in predelovalni obrat, lahko za to potrebujete 10 let.“ – Willy Shih, Harvard Business School, ZDA
„Ko so Američani na tekočem, to pomaga premakniti ljudi v pravo smer in tako smo dosegli Pariški podnebni sporazum.“ – Bob Ward, direktor politik na The London School of Economics (LSE) Grantham Research Institute on Climate Change and the Environment, Združeno kraljestvo
Posledice:
Trumpova osredotočenost na kritične minerale, ne glede na njegove motive, bi lahko imela pomembne posledice za razvoj domače industrije zelene tehnologije v ZDA. Vendar pa obstajajo precejšnji izzivi, vključno s prehitro zamudo, kompleksnostjo vzpostavitve dobavnih verig in negotovostjo glede prihodnosti podpornih politik, kot je Zakon o zmanjševanju inflacije (Inflation Reduction Act – IRA). Kljub temu bi lahko ta nepričakovan preobrat potencialno prispeval k zmanjšanju odvisnosti od Kitajske in pospešil prehod na čistejšo energijo, čeprav ne zaradi okoljskih motivov, temveč zaradi ekonomskih in strateških interesov.