Prispevek na spletnem portalu BBC News raziskuje napredek tehnologije za globokomorsko rudarjenje polimetaličnih konkrecij (angl. Manganese nodule; Nodule), ki vsebujejo dragocene kovine ključne za zeleni prehod (npr. angl. European Green Deal; Green New Deal). Kljub temu ostajajo precejšnji dvomi in polemike glede potencialnih škodljivih vplivov na ranljive globokomorske ekosisteme. Predstavljeni so različni pristopi podjetij, ki razvijajo tehnologijo rudarjenja, ter ostro nasprotovanje okoljevarstvenih organizacij in znanstvenikov, ki opozarjajo na dolgotrajne posledice preteklih rudarskih poskusov. Članek omenja tudi finančne težave nekaterih podjetij v preteklosti in prizadevanja za vzpostavitev mednarodnih regulativ za to potencialno novo obliko pridobivanja surovin.
Glavne teme v prispevku:
- Tehnološki napredek v globokomorskem rudarjenju: Prispevek izpostavlja razvoj novih tehnologij za pridobivanje polimetaličnih nodul iz globokega morja, pri čemer se osredotoča na pristop podjetja Impossible Metals.
- Okoljski pomisleki in kontroverznost: Prispevek poudarja močno nasprotovanje globokomorskemu rudarjenju zaradi potencialno velikih negativnih vplivov na še neraziskan in občutljiv globokomorski ekosistem.
- Ekonomski in strateški pomen kovin: Prispevek navaja, da so kovine, prisotne v globokomorskih konkrecijah (mangan, nikelj, kobalt, zlato, srebro), ključne za prehod na zeleno energijo.
- Primerjava z rudninjenjem na kopnem: Zagovorniki globokomorskega rudarjenja trdijo, da bi lahko ta praksa zmanjšala potrebo po okoljsko škodljivem rudarjenju na kopnem.
- Regulativni okvir in prihodnost: Prispevek omenja, da bi lahko še letos bili objavljeni prvi mednarodni predpisi, ki bi urejali globokomorsko rudarjenje, kar bi lahko odprlo pot komercialnim operacijam.
- Mnenja različnih akterjev: Prispevek vključuje stališča tehnoloških podjetij (Impossible Metals, The Metals Company, Seabed Solutions, Allseas), okoljevarstvenih organizacij (World Wildlife Fund – WWF), akademskih strokovnjakov (Lancaster University, Delft University of Technology, Ghent University, London School of Economics) in predstavnikov industrije (The Metals Company).
Najpomembnejše ideje in dejstva v prispevku:
- Tehnologija podjetja Impossible Metals: Podjetje razvija avtonomni robot s triramenskimi kleščami, ki z visoko natančnostjo (95% za organizme večje od 1 mm) pobira polimetalične nodule in se izogiba živim organizmom. Njihov cilj je zmanjšati sedimentni oblak (sediment disturbance). Oliver Gunasekara, soustanovitelj in izvršni direktor Impossible Metals, pojasnjuje: “We felt that a vehicle that used AI to look for life and avoid it could have much less of an environmental footprint.” Prav tako trdi: “Anyone that doesn’t want to do deep-sea mining is implicitly saying we need to do more land-based mining.”
- Okoljski nasprotniki: Jessica Battle iz WWF opozarja: “Mining would by its nature remove the very substrate of life in and on the deep seafloor, no matter the technology.” John Childs z Lancaster University poudarja previdnost: “If you’re not sure what’s down there, then leave it alone. That’s been the widespread position from science [to date].” Spominja na dolgotrajne posledice preteklih rudarskih poskusov: “In 1979, deep-sea mining equipment made large tracks in one part of the Pacific Ocean seabed and these remain there today, researchers say. Wildlife has reportedly still not fully returned to the area 40 years later.”
- Pristop podjetja The Metals Company: Podjetje, ki ga vodi Gerard Barron, uporablja drugačno tehniko s stroji za zajemanje nodulov in se sooča s protesti in pravnimi postopki. Barron optimistično ocenjuje prihodnost globokomorskega rudarjenja in zavrača kritike: “there’s absolutely nothing in it” (glede tožbe) ter meni, da so pozivi k moratoriju “virtue signalling”. Napoveduje oddajo vloge za rudarjenje pri Mednarodni oblasti za morsko dno (ISA).
- Zmanjševanje vpliva usedlin: Allseas, ki sodeluje s podjetjem The Metals Company, prilagaja vodne curke za odlaganje nodulov, da bi zmanjšal usedlinski oblak. Razmišljajo tudi o vračanju usedlin na večjo globino. Jeroen Hagelstein iz Allseas pravi, da so prilagodili “the force of waterjets used to dislodge nodules in an attempt to minimise sediment disturbance.”
- Vpliv na globokomorsko življenje: Ann Vanreusel z Ghent University opozarja, da so noduli sami po sebi habitat za nekatere organizme: “v iskanih polimetalnih gomoljih živijo nekatera bitja, ki jih uporabljajo kot substrat. Tudi če rudarski stroji ne bi povzročali nobenih motenj sedimentov, onesnaževanja in hrupa, bi odstranjevanje konkrecij še vedno vplivalo na ekosistem.the sought-after polymetallic nodules are themselves home to some creatures, which use them as a substrate. So even if mining machinery created zero sediment disturbance, pollution and noise, removing nodules would still impact the ecosystem.” Barron iz The Metals Company priznava: “If you’re a sponge sitting on a nodule and we come and collect you, there will be an impact,” vendar poudarja, da bodo mnogi noduli ostali.
- Kulturni pomen globokega morja: Dr. Childs opozarja na pomen globokega morja za mnoge domorodne kulture.
- Nestabilnost trga kovin: Lea Reitmeier z London School of Economics opozarja na nestabilnost trga kovin, kar lahko vpliva na ekonomsko upravičenost globokomorskega rudarjenja.
Zaključek:
Članek osvetljuje kompleksnost in kontroverznost globokomorskega rudarjenja. Medtem ko tehnološki napredek obeta manjši okoljski vpliv, ostajajo resni pomisleki glede uničenja občutljivih ekosistemov. Zagovorniki poudarjajo pomen teh kovin za zeleni prehod in potencialno zmanjšanje škodljivega rudarjenja na kopnem, medtem ko nasprotniki opozarjajo na neznane dolgoročne posledice in pozivajo k previdnosti. Prihajajoča mednarodna regulativa bo ključna pri določanju prihodnosti te potencialno prelomne industrije.