Prispevek na spletnem portalu BBC Future obravnava Antarktični krožni polarni tok (angl. Antarctic Circumpolar Current), najmočnejši oceanski tok (angl. Ocean current) na svetu, in nevarnost njegove znatne upočasnitve do leta 2050 zaradi taljenja antarktičnega ledu. Raziskava predvideva 20-odstotno zmanjšanje hitrosti toka, kar bi imelo daljnosežne negativne posledice za podnebje, ekosisteme Antarktike in globalne oceanske tokove. Članek poudarja vlogo tega oceanskega toka pri uravnavanju podnebja in opozarja na možne vplive na biotsko raznovrstnost, ribištvo in dvigovanje morske gladine. Kljub zaskrbljujočim napovedim avtorji poudarjajo, da bi zmanjšanje izustov toplogrednih plinov lahko ublažilo te učinke.

Ključne ugotovitve in ideje v prispevku:

• Moč in pomembnost Antarktičnega krošnega polarnega toka (ACC): Antarktični krožni polarni tok je najmočnejši oceanski tok na planetu, petkrat močnejši od Zalivskega toka in več kot stokrat močnejši od reke Amazonke. Predstavlja ključni del globalnega oceanskega “tekočega traku”, ki povezuje Pacifik, Atlantik in Indijski ocean. Ta sistem uravnava zemeljsko podnebje ter prenaša vodo, toploto in hranila po vsem svetu.
• Vpliv taljenja ledu: Sveža in hladna voda, ki nastaja pri taljenju antarktičnega ledu, redči slano oceansko vodo, kar potencialno moti vitalni oceanski tok. Nova raziskava napoveduje, da se bo Antarktični krožni polarni tok (ACC) do leta 2050 ob segrevanju sveta upočasnil za 20%.
• Vloga Antarktičnega krožnega polarnega toka (ACC): Antarktični krožni polarni tok deluje kot “obrambni jarek” okoli Antarktike, saj pomaga zadrževati toplo vodo stran od ranljivih ledenih plošč. Poleg tega deluje kot pregrada za invazivne vrste in ima pomembno vlogo pri uravnavanju zemeljskega podnebja.
• Razumevanje Antarktičnega krožnega polarnega toka (ACC): V primerjavi z bolj znanimi oceanskimi tokovi je ta tok manj raziskan zaradi svoje oddaljene lokacije, ki otežuje neposredne meritve.
• Modeliranje prihodnjih sprememb: Z uporabo naprednega oceanskega modeliranja in superračunalnika so raziskovalci simulirali prihodnje spremembe Antarktičnega krožnega polarnega toka. Model Access-OM2-01, ki so ga razvili avstralski raziskovalci, natančneje zajema kompleksne interakcije med taljenjem ledu in oceanskim kroženjem, vključno z vrtinci.
• Mehanizem upočasnitve: Prihodnje napovedi kažejo, da se bo hladna, sveža voda iz taljenja antarktičnega ledu premikala proti severu in se usedala v globokem oceanu. To bo povzročilo velike spremembe v gostoti oceanske vode, kar bo nasprotovalo vplivu segrevanja oceanov in vodilo k splošni upočasnitvi toka.
• Daljnosežne posledice: Oslabitev Antarktičnega krožnega polarnega toka bi imela globoke in daljnosežne posledice:
  • Antarktični ekosistem: Zmanjšala bi se biotska raznovrstnost in produktivnost ribištva, od katerega so odvisne številne obalne skupnosti.
  • Invazivne vrste: Lažje bi vstopile invazivne vrste, kot je južni bikovski kelp, kar bi motilo lokalne ekosisteme in prehranske verige.
  • Taljenje ledu in dvig morske gladine: Šibkejši tok bi lahko omogočil vdor toplejše vode proti jugu, kar bi pospešilo taljenje antarktičnih ledenih polic in prispevalo k dvigu globalne morske gladine. Ta proces bi lahko sprožil “začaran krog” nadaljnjega upočasnjevanja toka.
  • Globalno podnebje: Motnje bi se lahko razširile na globalne podnebne vzorce, saj bi se zmanjšala sposobnost oceana, da uravnava podnebne spremembe z absorpcijo presežne toplote in ogljika iz ozračja.
• Potreba po zmanjšanju izpustov: Kljub zaskrbljujočim napovedim prihodnost ni nujno določena. S skupnimi prizadevanji za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov bi lahko omejili taljenje okoli Antarktike. Ključnega pomena bo tudi vzpostavitev dolgoročnih študij v Južnem oceanu za natančno spremljanje teh sprememb.

„Antarktični krožno polarni tok, ki teče v smeri urinega kazalca okoli Antarktike, je najmočnejši oceanski tok na planetu – je petkrat močnejši od Zalivskega toka in več kot stokrat močnejši od reke Amazonke.“
„Naše nove raziskave kažejo, da bo antarktični krožni polarni tok do leta 2050 zaradi segrevanja sveta za 20 % počasnejši, kar bo imelo daljnosežne posledice za življenje na Zemlji.“
„Antarktični krožni polarni tok je kot obrambni vodni jarek okoli ledene celine. Tok pomaga zadrževati toplo vodo in tako ščiti ranljive ledene plošče. Prav tako je ovira za invazivne vrste…“
„V tej prihodnji projekciji se hladna, sveža voda iz staljenega ledu Antarktike seli proti severu in ob tem polni globoke oceane. To povzroči velike spremembe v gostoti oceana. To preprečuje vpliv segrevanja oceanov, zaradi česar se tok do leta 2050 upočasni za 20 %.“
„Oslabitev toka bi lahko zmanjšala biotsko raznovrstnost in produktivnost ribištva, od katerega so odvisne številne obalne skupnosti.“
„Te motnje bi se lahko razširile na globalne podnebne vzorce in zmanjšale sposobnost oceana, da uravnava podnebne spremembe z absorpcijo odvečne toplote in ogljika v ozračju.“

Zaključek:

Prispevek svari pred potencialno kritično oslabitvijo Antarktičnega krožnega polarnega toka do sredine stoletja zaradi vpliva taljenja antarktičnega ledu. To bi imelo resne posledice za antarktični ekosistem, globalne podnebne vzorce in dvig morske gladine. Kljub temu avtorji poudarjajo, da je s hitrim in usklajenim globalnim ukrepanjem za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov še vedno mogoče omejiti te negativne trende. Nadaljnje raziskave in dolgoročno spremljanje Južnega oceana bodo ključnega pomena za razumevanje in odzivanje na te spremembe.

URL: https://www.bbc.com/future/article/20250303-the-worlds-strongest-ocean-current-is-at-risk