Thompson-Munson M, Kay JE, Markle BR et al. (2025) An Observational Constraint for Future Greenland Rain in a Warmer Atmosphere. Geophysical Research Letters 52, 5, e2025GL114710 – https://doi.org/10.1029/2025GL114710 – open access article pdf – CC BY-NC-ND 4.0
Abstract (povzetek):
Povečano deževje nad grenlandskim ledenim pokrovom lahko pospeši izgubo mase ledenega pokrova in dvig morske gladine. V prispevku 14 let edinstvenih opazovanj z vesoljskim radarjem nad grenlandskim ledenim pokrovom zagotavlja omejitev opazovanj povečanega pojava dežja v segrevanem podnebju. Kombinacija satelitskih opazovanj padavin z meritvami temperature zraka blizu površine tal razkriva prostorsko in časovno porazdelitev sodobnega (2006–2020) snega in dežja. Ta porazdelitev služi kot podlaga za določitev povečanja dežja na Grenlandiji, ki je posledica zgolj segrevanja ozračja. Dež se podvoji pri 2,3 °C lokalnega segrevanja zraka blizu površine tal. Pri 10,7 °C segrevanja polovica vseh opazovanih padavin postane dež. Predvideno segrevanje v 21. stoletju bi pripeljalo do padavin, v katerih bi prevladoval dež na nizkih nadmorskih višinah, dež pa bi bil mogoč kjerkoli na ledenem pokrovu Grenladije. Ti rezultati kažejo, da lahko samo zaradi segrevanja zraka pride do faznih premikov padavin, ki lahko povzročijo dež, kar lahko poveča površinski odtok in dvig morske gladine.
Key Points (ključne ugotovitve):
- Samo segrevanje zraka, ki se uporablja za opazovanja iz vesoljskih radarjev, zagotavlja koristno omejitev za prihodnje pojavljanje dežja na Grenlandiji.
- Dež bi se lahko podvojil s 2,3 °C segrevanjem zraka blizu površine tal.
- Predvideno segrevanje v 21. stoletju omogoča dež na vseh nadmorskih višinah in v vseh mesecih.
Plain Language Summary (povzetek v preprostem jeziku):
Radar je uveljavljena tehnika za merjenje padavin v atmosferi. Tukaj uporabljamo satelitske radarje za kartiranje padavin nad grenlandskim ledenim pokrovom. S kombinacijo radarskih opazovanj iz obdobja 2006–2020 in podatkov o temperaturi zraka prikazujemo, kje so se nad Grenlandijo pojaviljale padavine v obliki dežja in snega. Prav tako prikazujemo, kje bi lahko prišlo do dodatnega dežja, če bi bila temperatura zraka med opazovanjem višja. Preučujemo različne intervale povečanja temperature in ugotavljamo, da bi že nekaj stopinj segrevanja zraka lahko podvojilo pojavnost dežja. Skratka, ta študija uporablja radarsko opazovanje in preprosto domnevo o segrevanju zraka, da bi ugotovila, katera območja ledenega pokrova Grenladije bi bila najbolj ranljiva za dodatni dež v segrevanem podnebju. Z več dežja bi grenlandski ledeni pokrov lahko izgubil maso in hitreje dvignil morsko gladino na Zemlji.
(a) Karta števila snežnih padavin. (b) Karta števila dežnih padavin.
Za (a, b) črna črta ustreza višinski krivulji 1500 m, skupno število opazovanj pa je prikazano v spodnjem desnem kotu. Koncentracija opazovanj vzdolž določenih poti je posledica orbite CloudSat.
(c) Zloženi stolpčni diagrami prikazujejo mesečno število dežja in snega na vseh lokacijah.
(d) Kot v grafu (c), vendar samo za visoke nadmorske višine (≥1500 m),
(e) kot v grafu (c), vendar samo za nizke nadmorske višine (<1500 m).
(vir: Fig.1 – https://agupubs.onlinelibrary.wiley.com/cms/asset/0231dcb2-02e5-4215-86b9-d19df4e950a1/grl70071-fig-0001-m.png).
(a) Delež padavin v obliki dežja na celotnem ledenem pokrovu za vsak mesec za izvirni niz podatkov (črna barva) in vsak scenarij spremembe temperature (barve). Delež dežja je prikazan tudi za (b) visoke nadmorske višine (≥1500 m) in (c) nizke nadmorske višine (<1500 m).
(d) Delež dežja skozi vse leto za izvirne podatke in vsako povečanje temperature. Črni stolpci predstavljajo celoten ledeni pokrov; temno in svetlo sivi stolpci predstavljajo območja na nizkih in visokih nadmorskih višinah. Črna prekinjena črta na vseh grafikonih je na 50 %.
(e) Enako kot na grafikonu (d), vendar za tri izbrana povečanja temperature, ki nas zanimajo: 2,3, 7,3 in 10,7 °C.
(vir: Fig.2 – https://agupubs.onlinelibrary.wiley.com/cms/asset/1491d6ed-22c5-45b0-9308-48a5cd69d5b4/grl70071-fig-0002-m.jpg)
Črna črta ustreza višinski krivulji 1500 m, vrednosti v spodnjem desnem kotu vsakega panela pa prikazujejo število novih opazovanj dežja v vsakem scenariju v primerjavi z modernimi zapisi.
(vir: Fig.3 – https://agupubs.onlinelibrary.wiley.com/cms/asset/31faa74a-3cda-4f67-99d4-d6b4bd2ed245/grl70071-fig-0003-m.jpg).
URL: https://agupubs.onlinelibrary.wiley.com/doi/10.1029/2025GL114710