Prispevek na spletnem portalu McKinsey Sustainability Our Insights raziskuje trg za biodiverzitetne kredite in potrebo po primerljivih modelih za merjenje učinkov narave. Poudarja ključno vlogo zasebnega sektorja pri financiranju ohranjanja narave. Predstavlja tri modele za ocenjevanje biodiverzitete in analizira njihove odločitve pri merjenju. Dokument raziskuje tudi povezavo med metrikami in okviri za razkritje podatkov, pri čemer omenja pobude, kot sta Taskforce on Nature-related Financial Disclosures (TNFD) in Science Based Targets Network (SBTN). Namen članka je spodbuditi robustno financiranje za trajnostno prihodnost.
Prispevek temelji na študiji Svetovnega gospodarskega foruma (World Economic Forum – WEF) ob sodelovanju družbe McKinsey & Company (2024) Biodiversity Credits: Demystifying Metrics for Nature Markets, 30p. – povezava na dokument pdf
Študija obravnava merjenje in vrednotenje biotske raznovrstnosti za spodbujanje naložb v naravo. Poudarja ključne odločitve pri izbiri metrik za naravovarstvene projekte in analizira tri nastajajoče modele za merjenje naravnih izidov: celovit agregatni model, model kritičnih indikatorjev in model mozaika. Nadalje raziskuje usklajenost mednarodnih okvirjev poročanja in razkritij s temi modeli, s čimer spodbuja enotnost med korporativnimi strategijami in naložbami v izboljšanje narave. Cilj študije je standardizacija meritev biotske raznovrstnosti, ki bo spodbudila trajnostno financiranje in prispevala k prehodu v bolj trajnostno prihodnost. Dokument poudarja tudi ključno vlogo avtohtonih ljudstev in lokalnih skupnosti pri doseganju pozitivnih izidov iz kreditov za biotsko raznovrstnost.
Uvod
Poročilo “Biodiverzitetni Krediti: Demistifikacija meritev za naravne trge”, ki ga je septembra 2024 objavil Svetovni ekonomski forum (WEF) v sodelovanju z McKinsey & Company, obravnava ključno vlogo zasebnega sektorja pri zapolnjevanju finančne vrzeli za ohranjanje in obnovo narave in biotske raznovrstnosti. Poudarja, da so robustne metrike bistvenega pomena za financiranje pozitivnih izidov za naravo (kot so kupci biodiverzitetnih kreditov) za potrditev napredka pri ohranjanju narave. Poročilo si prizadeva vzpostaviti temelje za razvoj primerljivih modelov za merjenje izidov za naravo.
Ključne teme in ideje poročila
- Nujnost ukrepanja: Človeška dejavnost pospešuje izgubo narave in šesto množično izumrtje. Stopnje izumiranja vrst so do 1000-krat višje kot v pred-človeškem obdobju, z globalnim povprečnim 69-odstotnim upadom populacij divjih živali v zadnjih 50 letih. “Znanstveniki ocenjujejo, da so stopnje izumiranja vrst do 1000-krat višje kot v predčloveškem obdobju, z globalnim povprečnim 69% upadom populacije divjih živali v zadnjih 50 letih.” Izguba vrst in habitatov pospešuje upad ekosistemskih storitev, od katerih je odvisnih več kot polovica svetovnega bruto domačega proizvoda (BDP), 44 tioč milijard dolarjev.
- Vloga metrik: Robustno merjenje biotske raznovrstnosti in narave je ključnega pomena za zaustavitev in preobrat njenega upada, za podporo njenega okrevanja in ohranjanje koristi, ki jih zagotavlja človeštvu in gospodarstvu. “Merjenje biotske raznovrstnosti in narave robustno je ključno za preobrat njihovega upada, podporo njihovega okrevanja in ohranjanje koristi, ki jih zagotavljajo človeštvu in gospodarstvu.”
- Biodiverzitetni krediti: Definirani so kot “potrdila, ki predstavljajo izmerjeno in na dokazih temelječo enoto pozitivnega izida biotske raznovrstnosti, ki je trajna in dodatna k tistemu, kar bi se sicer zgodilo.” Namenjeni so financiranju pozitivnih naravnih izidov.
- Izzivi pri merjenju: Obstoječih metodologij za merjenje vplivov na naravo je veliko, saj jih je samo na nastajajočih trgih biodiverzitetnih kreditov več kot 35 od sprejetja globalnega okvira Kunming-Montreal za biotsko raznovrstnost decembra 2022. Te metodologije uporabljajo različne metrike in kazalnike, ki so večinoma ločeni od tipičnih okvirov poročanja in razkritja podjetij, kar povzroča visoke transakcijske stroške na strani ponudbe (razvijalec projekta) in povpraševanja (podjetja).
- Ključne odločitve pri izbiri metrik: Poročilo izpostavlja štiri ključne odločitve, ki jih morajo sprejeti financerji, določevalci standardov in razvijalci projektov:
- Ali meriti prakse ali izide? (prednost ima merjenje izidov) “Praksa so dejanja, ki se izvajajo za izboljšanje narave in biotske raznovrstnosti, medtem ko so izidi njihovi rezultati.”
- Katere vrste metrik uporabiti? (neposredna kakovost narave/biotske raznovrstnosti, onesnaževala in dejavniki, ki so tesno povezani z izidi narave).
- Kako agregirane naj bodo metrike? (diskretne metrike ali kompozitne metrike) “Diskretne (ključne) metrike uporabljajo posamezne ali več ključnih kazalnikov za oceno splošnega zdravja ekosistema, pri čemer se zanašajo na strokovno znanje in presojo za ocene biotske raznovrstnosti.”
- Kako kvantificirati spremembo metrik? (statična točka ali dinamična pot) “Statična točka je fiksna točka v času, s katero se lahko primerja trenutno stanje narave in biotske raznovrstnosti.”
- Emergentni modeli: Poročilo analizira tri nastajajoče modele za izbiro metrik: celovit agregiran model, model kritičnih kazalnikov in model mozaika kompilacije.
- Usklajevanje z okviri poročanja: Poročilo poudarja, da se okviri razkritja običajno uporabljajo na višji ravni in predlagajo vrste metrik namesto natančnih metrik, pri čemer Taskforce on Nature-related Financial Disclosures (TNFD) in Science Based Targets Network (SBTN) ponujata primerne metrike, ki se prekrivajo s tistimi, ki jih danes uporabljajo krediti.
- Vključevanje domorodnih ljudstev in lokalnih skupnosti (IPs in LCs): Ključnega pomena je poudarek na polni in učinkoviti udeležbi, vključno s postopki odločanja, kot sta svobodna, predhodna in informirana privolitev ter pravična in enakopravna delitev koristi.
- Finančna vrzel: Za zaustavitev in preobrat upada biotske raznovrstnosti do leta 2030 je potrebnih dodatnih 700 milijard dolarjev na leto.
Ključni zaključki in priporočila
- Standardizacija in usklajevanje: Poročilo poziva k nadaljnji integraciji metrik narave in biotske raznovrstnosti z uveljavljenimi okviri razkritja, kot sta TNFD ali CSRD.
- Tehnologija: Poročilo poziva k integraciji naprednih tehnologij, kot so daljinsko zaznavanje, umetna inteligenca in eDNA.
- Vključenost skupnosti: Nadaljnje vključevanje domorodnih ljudstev in lokalnih skupnosti (IPs in LCs) v procese merjenja je družbena odgovornost in lahko poveča učinkovitost prizadevanj za ohranjanje.
Pomembnost študije
Poročilo je pomembno za financerje naravi prijaznih izidov, določevalce standardov kreditov in razvijalce projektov, ki želijo učinkovito krmariti po metrikah biotske raznovrstnosti. Poudarja pomen robustnih in preglednih metrik ter merilnih postopkov za podporo strukturi, verodostojnosti in vplivu financiranja, ki je pozitivno za naravo, s čimer se pospešuje prehod v bolj trajnostno prihodnost.