Elsner M, Atkinson G, Zahidi S (2025) The Global Risk Report – 20th Edition – Insight Report. Geneva: World Economic Forum, 104 p. – free access document pdf

Poročilo o globalnih tveganjih 2025 (Global Risks Report 2025) Svetovnega gospodarskega foruma (angl. World Economic Forum – WEF) predstavlja oceno tveganj, ki jih zaznavajo voditelji iz različnih sektorjev. Poročilo temelji na globalni raziskavi percepcije tveganj (angl. Global Risk Perception Survey – GRPS) in strokovnem znanju ter identificira najverjetnejše in najresnejše kratkoročne ter dolgoročne globalne nevarnosti. Glavne teme vključujejo oborožene spopade, okoljska tveganja, polarizacijo družbe, dezinformacije, pa tudi tveganja, povezana s tehnologijo in staranjem prebivalstva. Poročilo ponuja priporočila za ukrepanje, s poudarkom na multilateralizmu, regionalnem sodelovanju, diverzifikaciji dobavnih verig in izobraževanju.

Glavne teme poročila:

• Svet naraščajočih delitev (“A world of growing divisions”): Poročilo ugotavlja, da je svet leta 2025 zaznamovan s povečanimi geopolitičnimi napetostmi, gospodarskimi pritiski in polarizacijo družbe, ki jo pospešuje tehnologija.
• Geopolitična recesija: Poudarja nevarnosti geopolitičnih premislekov in poudarja poslabšanje humanitarnih posledic tekočih konfliktov. “Geopolitična recesija” se je začela že pred desetletjem in se od leta 2014 kaže v povečanem številu oboroženih spopadov. V dvoletnem obdobju se je nevarnost oboroženih spopadov med državami dvignila s 5. na 3. mesto.
• Okoljski riziki – od dolgoročnih skrbi do nujne realnosti: Vplivi okoljskih tveganj so se od leta 2006, ko je bilo poročilo o globalnih tveganjih prvič objavljeno, poslabšali tako po intenzivnosti kot po pogostosti.
• Strukturne sile: Te sile – tehnološke, geostrateške, podnebne in demografske – vplivajo na hitrost, širjenje in obseg globalnih tveganj ter ustvarjajo nestabilnost v družbah, gospodarstvih in institucijah.
• Dolgoročna prevlada okoljskih tveganj: Skoraj vsa okoljska tveganja so med prvimi desetimi v desetletni napovedi.

Ključne ugotovitve in ideje poročila:

• Oboroženi spopadi kot največji kratkoročni risk: 23% anketiranih meni, da je državni oboroženi konflikt največji globalni risk leta 2025, s čimer se je nevarnost dvignila s 8. mesta na 1. mesto. “Blizu četrtina anketiranih (23%) je izbrala državni oboroženi konflikt (posredniške vojne, državljanske vojne, državni udari, terorizem itd.) kot največje tveganje za leto 2025.”
• Podnebne spremembe kot ključna strukturna sila: Podnebne spremembe so najbolj dosledno prepoznane kot ključna strukturna sila, ki povzroča sistemske premike.
• Extreme vremenski dogodki kot najresnejša dolgoročna grožnja: Ekstremni vremenski dogodki so že drugo leto zapored ocenjeni kot največja nevarnost v desetletni perspektivi.
• Izguba biotske raznovrstnosti in propad ekosistemov: Se uvršča na 2. mesto v 10-letnem obdobju, s precejšnjim poslabšanjem v primerjavi z dvoletno uvrstitvijo.
• Geoekonomska konfrontacija narašča: Geoekonomska konfrontacija (sankcije, tarife, presejanje naložb) je ocenjena kot 3. največja nevarnost.
• Oslabitev multilateralizma: Multilateralizem naj bi doživljal najtežje obdobje od ustanovitve ZN leta 1945. Države se bodo vedno bolj zanašale na lastne sile in sklepale dvostranske sporazume. To je povezano z zmanjševanjem globalnih proračunov za humanitarno pomoč. “Vse večja praznina pri zagotavljanju globalne stabilnosti na multilateralni ravni bo privedla do tega, da bodo vlade po vsem svetu vedno bolj prevzemale zadeve nacionalne varnosti v svoje roke.”
• Porast vojaške porabe: Svetovna vojaška poraba se je leta 2023 povečala že deveto leto zapored.
• Pomanjkanje humanitarne pomoči: Zmanjšanje financiranja ZN in humanitarnega sektorja bo povečalo število primerov podhranjenosti in lakote.
• Širjenje dezinformacij: Dezinformacije so med prvimi 5 najresnejšimi nevarnostmi v 2-letnem obdobju.
• Okoljska tveganja prevladujejo dolgoročno: Okoljska tveganja bodo v naslednjem desetletju še bolj pereča.
• Onesnaževanje kot pereč problem: “Onesnaževanje (zrak, voda, zemlja) je na 18. mestu od 34 globalnih tveganj, vendar se pojavlja kot glavna skrb v Srednji Aziji in kot vodilna skrb v Južni Aziji (#6) in med gospodarstvi z nižjim srednjim dohodkom (#11).” Onesnaževanje PFAS predstavlja veliko grožnjo za zdravje ljudi, saj se ne razgradijo zlahka in so strupeni že pri izjemno nizkih ravneh.
• Nadzor biotehnologije: Obstaja nevarnost, da bodo vojske in teroristi uporabljali nove biotehnologije kot močnejše oblike orožja. “V naslednjem desetletju bi se lahko orožje na biotehnološki osnovi vse bolj integriralo z drugim (nebiološkim) orožjem.”
• Dvojna raba umetne inteligence: Obstaja zaskrbljenost glede dvojne rabe modelov umetne inteligence, na primer za ustvarjanje novih strupenih snovi.

Posebna tveganja in njihove definicije (izbrana tveganja iz priloge A poročila):

• Državni oboroženi konflikt (posredniške vojne, državljanske vojne, državni udari, terorizem itd.): Dvostranska ali večstranska uporaba sile med državami in/ali med državo in nedržavnim akterjem(i), pogosto z ideološkimi, političnimi ali verskimi cilji, ki se kaže kot vojna in/ali organizirano, vztrajno nasilje.
• Biološko, kemično ali jedrsko orožje ali nevarnosti: Namenoma ali nenamerno sproščanje bioloških, kemičnih, jedrskih ali radioloških nevarnosti, ki povzročijo izgubo življenj, uničenje in/ali mednarodne krize.
• Geoekonomska konfrontacija (sankcije, tarife, presejanje naložb): Uporaba gospodarskih vzvodov s strani globalnih ali regionalnih sil za preoblikovanje gospodarskih interakcij med državami, omejevanje blaga, znanja, storitev ali tehnologije z namenom izgradnje samozadostnosti, omejevanja geopolitičnih tekmecev in/ali utrditve interesnih sfer.
• Izguba biotske raznovrstnosti in propad ekosistemov: Hude posledice za okolje, človeštvo in gospodarsko dejavnost zaradi uničenja naravnega kapitala, ki izhaja iz izumrtja ali zmanjšanja vrst, ki zajema tako kopenske kot morske ekosisteme.
• Kritična sprememba zemeljskih sistemov: Dolgoročne, potencialno nepopravljive in samoperpetuirajoče se spremembe kritičnih planetarnih sistemov kot posledica preseganja kritičnega podnebnega ali ekološkega praga ali “prelomne točke” na regionalni ali globalni ravni.
• Ekstremni vremenski dogodki (poplave, vročinski valovi itd.): Izguba človeških življenj, škoda na ekosistemih, uničenje premoženja in/ali finančna izguba zaradi ekstremnih vremenskih dogodkov.
• Pomanjkanje naravnih virov (hrane, vode): Pomanjkanje zalog hrane ali vode za človeško, industrijsko ali ekosistemsko uporabo, ki se kaže kot pomanjkanje hrane in vode na lokalni, regionalni ali globalni ravni, ki izhaja iz, vendar ni omejeno na: človeško prekomerno izkoriščanje in slabo upravljanje kritičnih naravnih virov, podnebne spremembe (vključno s sušo in dezertifikacijo) in/ali pomanjkanje ustrezne infrastrukture.
• Onesnaževanje (zrak, zemlja, voda itd.): Pomanjkanje hrane ali vode za prehrano ljudi, industrijo ali ekosisteme, ki se kaže kot nezanesljiva preskrba s hrano in vodo na lokalni, regionalni ali svetovni ravni, ki med drugim izhaja iz: prekomernega izkoriščanja in slabega upravljanja s strani človeka kritičnih naravnih virov, podnebnih sprememb (vključno s sušo in dezertifikacijo) in/ali pomanjkanja primernih naravnih virov infrastrukture.
• Koncentracija strateških virov in tehnologij: Koncentracija strateško pomembnih virov (mineralov, materialov, tehnologij) med majhnim številom posameznikov, podjetij ali držav, ki lahko nadzorujejo dostop in narekujejo diskrecijske cene.
• Kriminal in nezakonita gospodarska dejavnost (vključno s kibernetsko): Globalno širjenje organiziranega kriminala ali nezakonitih dejavnosti podjetij in posameznikov, ki spodkopavajo gospodarski napredek in rast, kar se izvaja tako na neomejeni kot na digitalni osnovi.

Posledice:

Poročilo opozarja na kompleksnost in medsebojno povezanost globalnih tveganj. Zahteva celovit in usklajen odziv, ki vključuje vlade, podjetja in civilno družbo. Prioriteta bi morala biti preprečevanje konfliktov, blaženje podnebnih sprememb in povečanje odpornosti družb in gospodarstev na različne šoke.

Opombe:

• V poročilu so uporabljene različne metode, vključno z anketo o dojemanju globalnih tveganj (GRPS).
• Poročilo vključuje tudi analizo zgodovinskih trendov v zaznavanju globalnih tveganj v zadnjih 20 letih.

Ta povzetek naj služi kot hitri pregled ključnih ugotovitev poročila “Globalna tveganja 2025”. Za celovito razumevanje je priporočljivo prebrati celotno poročilo.

V pomoč pri razumevanju stanja je na spletnih straneh možno najti poročilo o globalnih tveganjih 2025 tudi v obliki infografike:

Katera od naslednjih trditev najbolje označuje vaš pogled na svet v naslednjih časovnih obdobjih?

Izberite eno tveganje, za katero menite, da bo leta 2025 najverjetneje povzročilo resno krizo na svetovni ravni.

Ocenite verjetni vpliv (resnost) naslednjih tveganj v dvoletnem in desetletnem obdobju.

Neobstoječa, neustrezna ali nepravična javna infrastruktura, storitve in socialna zaščita. Vključuje med drugim: nedostopno ali neustrezno socialno varnost in dajatve, stanovanja, javno izobraževanje, varstvo otrok in starejših, zdravstveno varstvo, sanitarne in prometne sisteme ter pokojninske sisteme.

Katera od naslednjih možnosti najbolje opisuje svetovno politično okolje za sodelovanje na področju globalnih tveganj v 10 letih?

URL: https://www.weforum.org/publications/global-risks-report-2025/