Global Forest Review (GFR) je spletni vir, ki spremlja stanje gozdov po svetu. Poročilo GFR uporablja geoprostorne podatke za analizo trendov, kot so krčenje gozdov, degradacija in obnova. Ponuja kazalnike v petih kategorijah, ki pokrivajo obseg gozdov, njihovo stanje, namen, biotsko raznovrstnost in socialno-upravljavske vidike. Spletna stran nudi tudi podatke o napredku pri doseganju mednarodnih ciljev za zmanjšanje krčenja gozdov in obnovo gozdov. GFR omogoča dostop do podrobnih podatkov in metodologij.

Podrobnejši pregled spletne strani in informacij je pripravljen s pomočjo virtualnega asistenta NotebookLM.

Glavne teme spletne strani Global Forest Review:

• Ogroženost gozdov: Gozdovi so pod vse večjim pritiskom zaradi različnih dejavnikov, kar povzroča njihovo degradacijo in izginjanje. To ogroža njihovo sposobnost zagotavljanja hrane, lesa, zdravil in ekoloških storitev, kot so ohranjanje biotske raznovrstnosti, shranjevanje ogljika ter uravnavanje podnebja in vodnih sistemov.

„Številni gozdovi na svetu so poškodovani in uničeni ali pa popolnoma izginjajo. Njihova sposobnost zagotavljanja materialnih dobrin, kot so hrana, vlakna in zdravila, ter bistvenih ekoloških storitev, vključno s habitatom za biotsko raznovrstnost, shranjevanjem ogljika ter uravnavanjem podnebnih in vodnih sistemov, je ogrožena bolj kot kdaj koli prej.“

• Prizadevanja za zaustavitev krčenja gozdov: Kljub negativnim trendom, veliko držav in podjetij postavlja ambiciozne cilje za zaustavitev krčenja gozdov in obnovo degradiranih gozdov. GFR je namenjen spremljanju napredka pri teh prizadevanjih.

„Hkrati so si številne države, podjetja in drugi zastavili ambiciozne cilje za odpravo krčenja gozdov in obnovo degradiranih gozdov.“

• Sledenje ključnim trendom: GFR uporablja pet kategorij kazalnikov za spremljanje vitalnih trendov v gozdovih: obseg gozdov, stanje gozdov, status gozdov, biotska raznovrstnost in ekološke storitve ter socialna in upravljavska vprašanja. To zagotavlja celovit pogled na stanje gozdov na globalni ravni.
• Pomembnost podatkov in analiz: Poročilo poudarja pomen uporabe kakovostnih geoprostorskih podatkov za razumevanje stanja gozdov. GFR ponuja dostop do podrobnega opisa ključnih naborov podatkov, analiz in metodologij.

„Global Forest Review (GFR) je živo poročilo, ki zagotavlja strokovno pregledane analize in vpoglede, ustvarjene na podlagi najboljših razpoložljivih geoprostorskih podatkov o stanju svetovnih gozdov…“

Ključne ideje in dejstva:

• Definicije: GFR ponuja obsežen slovar pojmov, ki se uporabljajo v poročilu, kot so definicije “deforestation” (krčenje gozdov), “degradation” (degradacija), “intact forest” (nedotaknjen gozd), in “tree cover” (gozdna odeja). Razumevanje teh definicij je ključno za interpretacijo podatkov.
• Na primer, “krčenje gozdov” je definirano kot “sprememba gozda v drugo zemljišče ali uporabo zemljišča, kot je sprememba gozda v plantažo ali gozda v urbano območje”.
• Kazalniki: Kazalniki, ki jih uporablja GFR, so razdeljeni v pet kategorij, ki pokrivajo različne vidike stanja gozdov, od obsega in stanja do njihove biotske raznovrstnosti in upravljanja:
  • Kazalniki razširjenosti gozdov (Indicators of Forest Extent) – Koliko gozdov je še na svetu? To vprašanje je osrednja tema ciljev trajnostnega razvoja in številnih drugih mednarodnih okoljskih sporazumov, vendar je odgovor nanj lahko precej zapleten. Vsako leto se nekateri gozdovi izgubijo, drugi pa pridobijo, kar povzroči neto spremembo skupne površine gozdov. Čeprav se skupna površina gozdov po vsem svetu še naprej zmanjšuje, ta podatek prikriva velike razlike med regijami, državami in celo znotraj držav. Poleg tega vsi gozdovi nimajo enake vrednosti. Z vidika biotske raznovrstnosti, ogljika, rekreacije ter drugih okoljskih, gospodarskih in družbenih vrednot je pomembna tudi vrsta izgubljenega ali pridobljenega drevesnega pokrova – od neokrnjenih primarnih gozdov do industrijskih nasadov dreves. Namen kazalnikov obsega gozdov je spremljati te različne dejavnike, da bi zagotovili boljše razumevanje spreminjanja obsega gozdov po svetu:
    • Obseg gozda (Forest Extent)
    • Izguba gozda (Forest Loss)
    • Izguba primarnega gozda (Primary Forest Loss)
    • Krčenje gozdov, povezano s kmetijstvom (Deforestation Linked to Agriculture)
    • Pridobivanje gozdov (Forest Gain)
    • Drevesa zunaj gozdov (Trees Outside Forests)
  • Kazalniki stanja gozdov (Indicators of Forest Condition) – Pri ocenjevanju sprememb stanja svetovnih gozdov je treba poleg določanja obsega gozdnih površin upoštevati tudi spremembe v kakovosti stoječih gozdov. Kakovost gozdov se lahko zmanjša zaradi razdrobljenosti ali degradacije ali pa se vsaj delno obnovi z obnovo povezanosti in ekoloških funkcij. Enostavne in splošno priznane metrike za ocenjevanje kakovosti gozdov (ali kaj šteje za degradacijo ali okrevanje po degradaciji) ni zaradi različnih pogledov na to, katere značilnosti gozdov so najpomembnejše in katera časovna ali prostorska merila je treba uporabiti. Vendar pa novo dostopni podatki zagotavljajo prvo globalno usklajeno razumevanje celovitosti gozdov, kot jo določa stopnja antropogenih sprememb, ter bodo in bodo še izboljšali naše razumevanje stanja gozdov:
    • Degradacija gozdov (Forest Degradation)
    • Obnova gozdov (Forest Recovery)
  • Kazalniki za določitev gozdov (Indicators of Forest Designation) – Način, kako ljudje gospodarijo z gozdovi in jih uporabljajo, pomembno vpliva na njihovo stanje in dolgoročno trajnost. Z gozdovi se gospodari za različne namene, od strogega ohranjanja do intenzivne proizvodnje lesa ali oglja. Kazalniki v tem razdelku so namenjeni spremljanju lokacije in globalnega obsega gozdov, namenjenih ohranjanju, proizvodnji ali preoblikovanju:
    • Zavarovani gozdovi (Protected Forests)
    • Gospodarski (proizvodni) gozdovi (Production Forests)
  • Kazalniki biotske pestrosti in ekoloških storitev (Indicators of Biodiversity and Ecological Services) – Gozdovi zagotavljajo številne pomembne ekološke storitve. Uravnavajo tokove sladke vode in vplivajo na regionalne vzorce padavin, ki pomembno vplivajo na bližnje kmetijstvo in mesta. Gozdovi so tudi osrednjega pomena v boju proti podnebnim spremembam, saj odstranjujejo ogljik iz zraka, ob izsekavanju pa ga lahko tudi izpuščajo v ozračje. V gozdovih se nahaja največja biotska raznovrstnost med vsemi ekosistemi na Zemlji. Vendar so številni gozdovi in njihova sposobnost zagotavljanja teh koristi ogroženi. Namen kazalnikov v tem razdelku je spremljati obseg in lokacije gozdov, ki so najpomembnejši za ohranjanje biotske raznovrstnosti in zagotavljanje ključnih ekoloških storitev.
    • Ohranjanje biotske raznovrstnosti (Biodiversity Conservation)
    • Zaloge ogljika v gozdovih (Forest Carbon Stocks)
    • Pretok CO₂ iz gozdov (CO₂ Fluxes from Forests)
    • Stabilnost tal in uravnavanje vode (Soil Stability and Water Regulation)
  • Kazalniki socialnih vprašanj in vprašanj upravljanja (Indicators of Social and Governance Issues) – Globalni pregled gozdov (GFR) priznava, da odločitve o gospodarjenju z gozdovi in njihovi rabi ne temeljijo le na biofizikalnih podatkih in da na ljudi, ki živijo v gozdovih in njihovi okolici, ne vplivajo le rezultati teh odločitev, temveč imajo tudi ključno vlogo pri upravljanju gozdov, vključno z nadzemnimi in podzemnimi viri. Zato GFR vključuje tri kazalnike, povezane s socialno razsežnostjo gozdov in upravljanjem gozdov: kazalnik gozdov avtohtonih prebivalcev in skupnosti, kazalnik krčenja gozdov in ranljivega prebivalstva ter kazalnik konfliktov, povezanih z gozdovi. V ta oddelek bi lahko vključili številne možne kazalnike. Vendar so podatki o razmerju med spremembo rabe tal in človekovimi izkušnjami omejeni: pogosto jih je težko najti v širšem merilu, niso združljivi z geoprostorskimi podatki ali so kako drugače nekonsistentni. Poleg tega zaradi dinamike moči pri upravljanju gozdov v uradnih statistikah pogosto manjkajo podatki o ljudeh, ki živijo v gozdovih in njihovi okolici. Trije kazalniki v tem razdelku so bili izbrani na podlagi trenutne razpoložljivosti podatkov, ki so (i) prostorsko eksplicitni, (ii) imajo globalno ali regionalno geografsko pokritost in (iii) se redno posodabljajo. Čeprav ti kazalniki niso niti tako celoviti niti tako visoke ločljivosti kot biofizikalni kazalniki o spremembah gozdov v GFR, začenjajo raziskovati dinamiko med tem, kako se gozdovi spreminjajo, kdo odloča o njihovem spreminjanju in na koga te spremembe vplivajo.
    • Gozdovi avtohtonih ljudstev in skupnosti (Indigenous and Community Forests)
    • Krčenje gozdov in ranljivo prebivalstvo (Deforestation and Vulnerable Populations)
    • Konflikti, povezani z gozdovi (Forestland-Related Conflict)
• Sledenje napredku (Targets Tracker): GFR omogoča spremljanje napredka pri doseganju mednarodnih ciljev za zmanjšanje krčenja gozdov (End deforestation by 2030) in obnovo gozdov (Restore 350 million hectares (Mha) of lost and degraded forests by 2030). To je pomembno za ocenjevanje učinkovitosti politik in pobud. Napredek pri doseganju navedenih dveh ciljev lahko spremljanjmo na globalni ravni ali ločeno za tri glavna območja deževnih gozdov (Amazonsko porečje, porečje reke Kongo, JV Azija in Melanezija).

• Poudarek na tropskih gozdovih: GFR izpostavlja, da je v letu 2023 prišlo do izgube primarnih tropskih gozdov, kar kaže na potrebo po posebnem ukrepanju v teh območjih. Na voljo je pregled 10 držav z največjo izgubo gozdov v obdobju 2001-2023 in 10 držav v tropskem območju z največjo izgubo primarnih gozdov v obdobju 2002-2023. Na voljo je tudi podrobnejši pregled za 15 držav.
• Raznolikost gozdov: Definiranih je veliko pojmov s katerimi je predstavljena raznolikost gozdov, od naravnih do nasajenih, od gozdov za proizvodnjo do gozdov z veliko biodiverziteto.
• Globalni pritisk na zemljo: Poudarjen je globalni pritisk na zemljišča, za zagotavljanje hrane, krme in goriva za rastoče prebivalstvo, hkrati pa ohranjanje biotske raznovrstnosti in ekosistemskih storitev.

Slovarček:

Poročilo vsebuje obsežen slovarček s podrobnimi definicijami ključnih pojmov, kar omogoča natančno razumevanje uporabljenih izrazov. Nekaj primerov je navedenih spodaj:

• Deforestacija (deforestation): Sprememba gozda v drugo zemljišče ali način uporabe zemljišča.
• Degradacija (degradation): Zmanjšanje sposobnosti gozda za opravljanje ekosistemskih storitev.
• Intaktni gozd (intact forest): Gozd brez znakov človekovega posega ali razdrobitve habitata.
• Gozdna odeja (tree cover): Vsa vegetacija, višja od pet metrov.
• Primarni gozd (primary forest): Stari gozdovi, bogati z ogljikom in biotsko raznovrstnostjo.
• Agrogozdarstvo (agroforestry): Raznoliki kmetijski sistemi, ki vključujejo drevesa.
• Biodiverziteta (biodiversity): Raznolikost živih bitij v določenem ekosistemu.

Zaključek:

Global Forest Review je ključno orodje za razumevanje stanja svetovnih gozdov in spremljanje napredka pri doseganju ciljev za zaščito in obnovo gozdov. Z uporabo najboljših razpoložljivih podatkov in strokovno pregledanih analiz GFR zagotavlja pomembne informacije za odločevalce, podjetja in nevladne organizacije, ki delajo na tem področju. Razumevanje ključnih tem in dejstev, predstavljenih v poročilu, je bistveno za učinkovito ukrepanje.

URL: https://research.wri.org/gfr/global-forest-review