Poročilo Copernicus Global Climate Highlights 2024 (povezava na pdf dokkumenta) podaja pregled izjemno visokih globalnih temperatur v letu 2024, ki so presegle predindustrijsko raven za 1,5°C, s čimer je dosežen nov rekord. Poročilo poudarja regionalne temperaturne razlike, vključno z najtoplejšim letom v Evropi doslej, in poroča o vplivu toplotnega stresa po svetu. Poročilo spremlja temperaturo morske površine, ki je dosegla rekordne vrednosti in je bila višja zaradi pojava El Niña, ter izpostavlja količino vodne pare v ozračju, ki je dosegla rekordno raven. Analiza vključuje tudi ekstremne dogodke, kot so poplave, vročinski valovi in požari, ter spremlja obseg morskega ledu na Arktiki in Antarktiki. Na koncu poročilo opozarja na povečane koncentracije toplogrednih plinov, ogljikovega dioksida in metana, kar poudarja nujnost ukrepanja glede podnebnih sprememb.

Glavni poudarki: Poročilo ugotavlja, da je bilo leto 2024 še eno rekordno leto v smislu globalnih temperatur, saj je preseglo mejo 1,5°C nad predindustrijsko ravnjo (referenčno obdobje 1850-1900), ki je določena v Pariškem sporazumu. Zaznani so bili rekordni nivoji toplogrednih plinov, zračnih temperatur in površinske temperature morja, kar je prispevalo k ekstremnim dogodkom kot so poplave, vročinski valovi in požari. Poudarja se, da ti podatki potrjujejo pospešene učinke podnebnih sprememb, ki jih povzroča človek.

Ključne ugotovitve in teme poročila:

• Rekordne temperature: “2024 je bilo najtoplejše leto v multi-dataset zapisu globalne temperature, ki sega v leto 1850.” Globalna povprečna temperatura je bila 15,10°C, kar je 0,12°C višje od prejšnje najvišje vrednosti iz leta 2023 in 1,60°C višje od predindustrijske ravni. Enajst mesecev v letu je povprečna globalna temperatura presegala to mejo.

• Regionalne razlike: Temperature so bile nad povprečjem v večini sveta, zlasti v tropskih krajih in na severnih srednjih zemljepisnih širinah. Severna Kanada je imela nekatere največje anomalije, do 3°C nad povprečjem. Evropa je imela najtoplejše leto, s povprečno temperaturo 10,69°C.
• Vročinska obremenitev: Velik del sveta je doživljal več dni s “hudo vročinsko obremenitvijo” kot povprečno. 10. julija je kar 44% sveta doživljalo “hudo” do “ekstremno vročinsko obremenitev”.
• Površinske temperatura morja (Surface Sea Temperature – SST): Povprečna letna površinska temperatura morj v zunajpolarnih oceanih je dosegla rekordno vrednost 20,87°C. Visoke površinske temperature morja so zabeležene v večini oceanskih bazenov, posebej v severnem Atlantiku, zahodnem Tihem oceanu in Indijskem oceanu. “Od januarja do junija 2024 je povprečna temperatura morske gladine (SST) nad zunajpolarnim oceanom (60°S–60°N) dosegla rekordne vrednosti za tisti čas v letu.”
• Atmosferska vodna para: Skupna količina vode v atmosferi je dosegla rekordno vrednost, za 4,9% nad povprečjem za obdobje 1991–2020. “Povečana vlaga v atmosferi tudi povečuje potencial za ekstremne padavinske dogodke in zagotavlja energijo za bolj intenzivne tropske nevihte.”
• Ekstremni dogodki: Poročilo navaja številne ekstremne dogodke po vsem svetu, vključno s poplavami (npr. Kalifornija, Perzijski zaliv, Španija), vročinskimi valovi (npr. Evropa, Severna Afrika, Bližnji vzhod) in požari (npr. Kanada, Brazilija, Bolivija).
• Morski led: Količina morskega ledu na Antarktiki je bila v večjem delu leta rekordno nizka. Na Arktiki je bila količina do junija blizu povprečja, nato pa je močno padla.
• Koncentracije toplogrednih plinov: Koncentracije ogljikovega dioksida in metana v atmosferi so dosegle rekordne vrednosti, 422,1 ppm oziroma 1897 ppb.

“Atmosferske koncentracije ogljikovega dioksida so bile v letu 2024 višje kot kadarkoli v zadnjih najmanj 2.000.000 letih. Atmosferske koncentracije metana v letu 2024 so bile višje kot kadarkoli v zadnjih najmanj 800.000 letih.”

Ocena nenavadnosti let 2023 in 2024: Poročilo analizira, kako nenavadni sta bili leti 2023 in 2024. Poudarja, da ni bil pojav El Niño edini vzrok, ampak so k rekordnim temperaturam prispevali tudi neobičajno topla faza oceanske spremenjlivosti in pospešeno segrevanje zaradi človeškega vpliva. Poročilo omenja še ostale faktorje, kot so izbruh vulkana Hunga Tonga–Hunga Haʻapai, zmanjšanje emisij žveplovega dioksida v ladijskem prometu, in manjša količina nizkih oblakov.

Pričakovanje za prihodnost: Napovedi kažejo, da bo leto 2025 verjetno tretje ali celo drugo najtoplejše leto. Poudarjeno je, da obstaja 47-odstotna verjetnost, da bo petletno povprečje preseglo prag 1,5°C.

Pomembna opomba: Poročilo poudarja, da eno ali dve leti, ki presegata 1,5°C nad predindustrijsko ravnjo, ne pomenita kršitve Pariškega sporazuma. Vendar pa s trenutno stopnjo globalnega segrevanja obstaja velika verjetnost, da bo cilj 1,5°C presežen v naslednjem desetletju tega stoleta.

URL: https://climate.copernicus.eu/global-climate-highlights-2024