Cafun A (2024) Onesnaževalna elita nas vodi v podnebni zlom. Ekonomske in ogljične neenakosti v Sloveniji in svetu. Ljubljana: Umanotera, 46 str. – prostodostopni dokument pdf
Študija obravnava naraščajoče ekonomske in ogljične neenakosti v Sloveniji in svetu. Poudarja, da onesnaževalna elita, oziroma peščica najbogatejših, nesorazmerno prispeva k podnebni krizi s svojim luksuznim življenjskim slogom in kapitalskimi naložbami v škodljive industrije, hkrati pa ohranja nevzdržen sistem, ki povečuje neenakosti. Študija analizira tudi zgodovinski in politični kontekst vzpona neenakosti v Sloveniji, predstavljene pa so tudi podrobne statistike o porazdelitvi dohodka in premoženja. Ugotovitve razkrivajo, da se je egalitarnost v Sloveniji zmanjšala, medtem ko so neenakosti močno narasle, s koncentracijo premoženja v rokah peščice. Študija poziva k radikalnim spremembam razmerij moči, s ciljem doseči trajnostno in pravično družbo.
Ključne teme in ideje študije:
1. Uvod:
Podnebna kriza se zaostruje, medtem ko privilegirana manjšina od obstoječega sistema profitira. Globalni odziv na podnebne konference in dogovore je neprimeren, saj se stanje še poslabšuje. Avtorica išče odgovore v družbenih odnosih in naraščajočih ekonomskih neenakostih. “Planet gori, onesnaževalna elita pa priliva olje na ogenj.”
2. Ekonomske neenakosti na globalni ravni:
- Visoke ravni dohodkovnih in ekstremne ravni premoženjskih neenakosti: Leta 2021 je revnejša polovica prebivalstva prejela le 8,5 % svetovnega dohodka, medtem ko je najbogatejših 10 % prejelo več kot polovico. Pri premoženju je situacija še bolj ekstremna, saj ima revnejša polovica v lasti le 2 % celotnega svetovnega premoženja, medtem ko ima 10 % najpremožnejših v lasti več kot tri četrtine.
- Ekstremna koncentracija zasebnega premoženja in siromašenje javnega premoženja: Med letoma 1995 in 2021 se je premoženje 50 najbogatejših ljudi na svetu povečevalo za 9 % na leto. Hkrati je prišlo do siromašenja javnega premoženja, kar zmanjšuje zmožnost držav, da posredujejo v gospodarstvu in rešujejo družbene probleme. “Medtem ko se je zasebno premoženje kopičilo v žepih peščice, je javno premoženje v zadnjih desetletjih postopoma kopnelo.”
- Ekonomski in politični mehanizmi bogatenja: Akumulacija kapitala poteka na račun dela in narave. Profitni motiv usmerja naložbe kapitala. Neoliberalni obrat je spremenil razmerje moči med kapitalom in delom v korist kapitala. Davčne stopnje za kapital in premožne posameznike so se znižale, povečali pa so se regresivni davki.
- Imperialistični odnosi: Svetovni kapitalistični sistem temelji na imperialističnih odnosih med državami jedra (“globalni sever”) in periferije (“globalni jug”), kjer jedro izkorišča vire in delovno silo periferije.
3. Povezava med ekonomskimi neenakostmi in podnebno krizo:
- Neenakost v izpustih: Podnebna kriza je posledica kopičenja toplogrednih plinov v atmosferi, pri čemer so emisije močno skoncentrirane na vrhu globalne porazdelitve bogastva. Najbogatejši 1 % (77 milijonov ljudi) je odgovoren za toliko emisij kot manj premožni dve tretjini svetovnega prebivalstva (5 milijard ljudi).
- Izvor ekstremnih izpustov onesnaževalne elite: Največji del izpustov izvira iz luksuzne potrošnje (zasebna letala, jahte itd.) in predvsem iz kapitalskih naložb v fosilno industrijo. “Čeprav najpremožnejši z luksuzno potrošnjo proizvedejo nepredstavljivo velike količine izpustov, pa te predstavljajo le majhen del njihovih skupnih izpustov, če upoštevamo tudi izpuste iz njihovih kapitalskih naložb.”
- Onesnaževalna elita ohranja obstoječi nevzdržen sistem: Onesnaževalna elita, s svojo ekonomsko in politično močjo, lobiranjem, oglaševanjem in zavajajočimi PR kampanjami, ohranja sistem brezmejne rasti, ki temelji na fosilnih gorivih. “Na zadnji podnebni konferenci COP28 je za ohranjanje odvisnosti od fosilnih goriv lobiralo rekordnih 2.456 fosilnih lobistov, skoraj štirikrat toliko kot leto pred tem.”
4. Ekonomske in ogljične neenakosti v Sloveniji:
- Neenakosti v Sloveniji se povečujejo: Podatki kažejo, da so se dohodkovne in premoženjske neenakosti v Sloveniji v zadnjih desetletjih povečale. Leta 2022 je revnejša polovica prebivalcev prejela le 21 % celotnega dohodka, medtem ko je najpremožnejših 10 % prebivalcev prejelo 31 %. Pri premoženju je imela leta 2022 manj premožna polovica prebivalstva v Sloveniji v lasti le 5 % celotnega premoženja, je imel najpremožnejši 1 % v lasti kar 23 % celotnega premoženja gospodinjstev.
- Ogljične neenakosti v Sloveniji: Povprečen ogljični odtis na osebo v Sloveniji je visok. Ogljične neenakosti med prebivalci glede na ekonomski položaj so velike. Oseba iz zgornjega odstotka najbogatejših je neposredno odgovorna za kar 11-krat več letnih izpustov CO2e kot oseba iz revnejše polovice prebivalstva v Sloveniji.
- Od socialne države do neoliberalnega obrata: Dokument opisuje prehod iz socialdemokratskega kompromisa v 1990-ih k neoliberalnemu obratu po letu 2000, ki je povzročil porast neenakosti.
Zaključek:
Reševanje podnebne in drugih družbenih kriz ne bo mogoče brez radikalnega zmanjšanja ekonomskih neenakosti in odločnega posega v delovanje razreda onesnaževalne elite ter v sam kapitalistični sistem. Potreben je množičen boj proti interesom kapitala in za temeljno socialno-ekološko preobrazbo družbe, ki bo omogočila dobro življenje za vse znotraj omejitev planeta.
Pomembne opombe:
- Dokument poudarja, da se pri analizi neenakosti ne sme osredotočiti le na dohodke, temveč tudi na dostopnost do temeljnih javnih storitev.
- Dokument priznava, da v ogljično intenzivni potrošnji sodeluje tudi velik del prebivalstva, ki ne pripada onesnaževalni eliti, vendar poudarja, da je slednja tista, ki ima interes in moč ohranjati ta sistem.
Za zaključek:
Dokument predstavlja kritično analizo povezave med ekonomskimi neenakostmi in podnebno krizo, ki izpostavlja vlogo “onesnaževalne elite” pri ohranjanju nevzdržnega sistema. Nudi vpogled v globalne in lokalne (slovenske) trende ter predlaga radikalno socialno-ekološko preobrazbo kot edino rešitev. Dokument je namenjen spodbujanju razumevanja in družbenega organiziranja za boljši svet.