Poročilo Medvladne platforme za znanost in politiko o biotski raznovrstnosti in ekosistemskih storitvah (IPBES) opozarja na nujno potrebo po temeljiti spremembi odnosa ljudi do narave, da bi ustavili in obrnili izgubo biotske raznovrstnosti. Poročilo, ki so ga pripravili strokovnjaki iz 42 držav, opredeljuje preobrazbeno spremembo kot spremembo pogledov, struktur in praks. Opozarja na temeljne vzroke izgube biodiverziteta, kot so neenakost in kratkoročni materialni dobički, ter predlaga pet strategij za doseganje trajnostnega sveta. Poročilo poudarja pomen vključevanja različnih znanj, vključno z znanjem domorodnih ljudstev, in sodelovanja med različnimi akterji. Hitro ukrepanje lahko ustvari zelo velike gospodarske priložnosti in delovna mesta.

Poročilo poudarja nujnost globokih in temeljnih sprememb v načinu, kako ljudje gledamo in delujemo v odnosu do narave, da bi ustavili izgubo biotske raznovrstnosti in ustvarili pravičen in trajnosten svet.

Glavne teme in ključne ideje poročila:

• Nujnost preobrazbene spremembe: Poročilo poudarja, da so trenutni pristopi k varovanju narave neuspešni in da je nujna preobrazbena sprememba. “Transformative change for a just and sustainable world is urgent because there is a closing window of opportunity to halt and reverse biodiversity loss and to prevent triggering the potentially irreversible decline and the projected collapse of key ecosystem functions.” (Preobrazba za pravičen in trajnosten svet je nujna, ker se zapira okno priložnosti za zaustavitev in preobrat izgube biotske raznovrstnosti in za preprečitev sprožitve potencialno nepopravljivega upada in predvidenega kolapsa ključnih funkcij ekosistemov.)
  
• Kaj je preobrazbena sprememba? Poročilo definira preobrazbeno spremembo kot “fundamental system-wide shifts in views – ways of thinking, knowing and seeing; structures – ways of organizing, regulating and governing; and practices – ways of doing, behaving and relating.” (temeljne, sistemske premike v pogledih – načini razmišljanja, spoznavanja in videnja; strukturah – načini organiziranja, reguliranja in upravljanja; in praksah – načini delovanja, vedenja in povezovanja).
  
• Vzroki izgube biotske raznovrstnosti: Poročilo identificira naslednje temeljne vzroke:
  • Odklopljenost ljudi od narave: Izguba občutka povezanosti in dominacija nad naravo in drugimi ljudmi.
  • Neenakomerna razporeditev moči in bogastva: Koncentracija moči in bogastva v rokah majhnega števila.
  • Prioritizacija kratkoročnih dobičkov: Prednost se daje kratkoročnim, individualnim in materialnim dobičkom.
    
• Posledice neukrepanja: Poročilo opozarja, da bo strošek odlašanja ukrepov za zaustavitev izgube biotske raznovrstnosti v naslednjem desetletju dvakrat višji od stroška ukrepanja zdaj.
  
• Priložnosti za trajnostno gospodarstvo: Takojšnje ukrepanje lahko ustvari 10 tisoč milijard dolarjev poslovnih priložnosti in 395 milijonov delovnih mest do leta 2030.
  
• Principi za transformativno spremembo: Poročilo predlaga štiri temeljne principe:
  • Enakost in pravičnost
  • Pluralizem in vključenost
  • Spoštljiv in recipročen odnos človek-narava
  • Prilagodljivo učenje in delovanje
    
• Ovire za preobrazbeno spremembo: Poročilo opozarja na ovire, ki preprečujejo preobrazbeno spremembo, kot so vpliv interesnih skupin, korupcija, odnosi dominacije, ekonomska in politična neenakost, neustrezne politike in institucije, nevzdržna potrošnja in proizvodnja ter omejen dostop do čistih tehnologij. “The impacts of actions and resources devoted to blocking transformative change, for example through lobbying by vested interest groups or corruption, currently overshadow those devoted to the conservation and sustainable use of biodiversity”. (Vplivi ukrepov in virov, namenjenih preprečevanju preobrazbenih sprememb, na primer z lobiranjem interesnih skupin ali korupcijo, trenutno zasenčujejo tiste, ki so namenjeni varovanju in trajnostni rabi biotske raznovrstnosti).
  
• Pet strategij za preobrazbeno spremembo:
  • Ohranitev, obnova in regeneracija območij, ki so pomembna za ljudi in naravo: Poudarek na biokulturni raznovrstnosti in lokalnih pristopih.
  • Sistemska sprememba in vključevanje biotske raznovrstnosti v ključne sektorje: Preoblikovanje sektorjev, ki so najbolj odgovorni za izgubo narave (kmetijstvo, ribištvo, gozdarstvo, infrastruktura itd.).
  • Preoblikovanje gospodarskih sistemov za naravo in pravičnost: Internilizacija okoljskih stroškov, reforma subvencij, preoblikovanje ciljev in kazalnikov.
  • Preoblikovanje sistemov upravljanja vključujoče, odgovorne in prilagodljive: Vključevanje različnih akterjev in zagotavljanje odgovornosti.
  • Sprememba pogledov in vrednot, da se prepozna medsebojna povezanost človeka in narave: Kultiviranje občutka povezanosti z naravo, izobraževanje in učenje iz izkušenj.

• Vloga vseh akterjev: Poročilo poudarja, da ima vsak posameznik in organizacija vlogo pri ustvarjanju preobrazbene spremembe, vendar so koalicije akterjev učinkovitejše. “A key message from the report is that there is a role for every person and organization to create transformative change at multiple levels, but that coalitions of actors and actor groups are more effective in pursuing transformative change than change pursued individually.” (Ključno sporočilo poročila je, da ima vsak posameznik in organizacija vlogo pri ustvarjanju preobrazbene spremembe na več ravneh, vendar so koalicije akterjev in skupin akterjev učinkovitejše pri uresničevanju preobrazbene spremembe kot spremembe, ki se uresničujejo individualno). Vključeni so: posamezni državljani, avtohtoni prebivalci, nevladne organizacije, vlade, zasebni sektor, finančne institucije in znanstvena skupnost.
  
• Vloga avtohtonih prebivalcev: Poročilo poudarja pomen znanja in praks avtohtonih prebivalcev za trajnostno upravljanje narave. “Visions where Indigenous Peoples and local communities play a meaningful role are found to have a greater likelihood of advancing transformative change.” (Videnja, kjer imajo avtohtoni prebivalci in lokalne skupnosti pomembno vlogo, imajo večjo verjetnost, da bodo pospešila transformativne spremembe).

Ključni statistični podatki:

• 50+% svetovnega BDP ustvarjajo gospodarske dejavnosti, srednje do močno odvisne od narave, skupnem obsegu 58 tisoč milijard.
• 10 tisoč $ ocenjena poslovna priložnost pri ohranjanju narave.
• 55 % povečanje javnega financiranja za okolje škodljivih subvencij od leta 2021.
• 10,7 tisoč milijard $ ocenjeni letni zunanji stroški sektorjev, ki najbolj škodujejo naravi.
• ~40% zaščitenih območij v skupaj 87 državah je upravljanih s strani avtohtonih prebivalcev.

Zaključek

Poročilo IPBES o preobrazbeni spremembi jasno poudarja nujnost takojšnjega in celovitega ukrepanja za zaustavitev izgube biotske raznovrstnosti. Potrebna je preobrazba naših pogledov, struktur in praks, ki bo vodila k pravičnemu in trajnostnemu svetu. Transformacija je zahtevna, vendar dosegljiva s sodelovanjem vseh akterjev.

URL: https://www.ipbes.net/transformative-change/media-release