Prispevek na spletni strani Phys.org o raziskavi, objavljeni v reviji Science, ki pojasnjuje nenaden porast globalnega segrevanja leta 2023. Glavni vzrok raziskava najde v zmanjšanem planetarnem albedu, kar pomeni, da Zemlja odbija manj sončnega sevanja nazaj v vesolje. To je posledica zmanjšanja nizkih oblakov, predvsem nad Atlantskim oceanom. Znanstveniki so uporabili satelitske podatke in modele, da bi potrdili to teorijo, in opozarjajo, da bi lahko ta pojav pospešil globalno segrevanje, ki bi preseglo dogovorjene cilje Pariškega sporazuma.

Virtualni asistent NotebookLM je pripravi kratek povzetek prispevka na spletni srani:

Glavne teme spletnega prispevka:

1. Nenadno povečanje globalnega segrevanja: Članek poudarja, da je leto 2023 postavilo nove rekordne vrednosti globalne povprečne temperature, ki je dosegla skoraj 1,5 stopinje Celzija nad predindustrijsko ravnjo. Raziskovalci iščejo vzroke za ta nenaden porast.
2. Razlaga razlike: Kljub upoštevanju antropogenih vplivov (učinek toplogrednih plinov), vremenskih pojavov (El Niño) in naravnih dogodkov (vulkanski izbruhi), še vedno ostaja “vrzel” približno 0,2 stopinje Celzija pri pojasnjevanju segrevanja, ki je doslej niso uspeli zadovoljivo pojasniti. “The 0.2-degree-Celsius ‘explanation gap’ for 2023 is currently one of the most intensely discussed questions in climate research,” pravi Dr. Goessling, prvi avtor članka v reviji Science.
3. Zmanjšan planetarni albedo kot ključni dejavnik: Raziskovalci Alfred Wegener Instituta predlagajo, da je glavni razlog za to nepojasnjeno segrevanje zmanjšanje planetarnega albeda, kar pomeni, da planet odbija manj sončnega sevanja nazaj v vesolje. “What caught our eye was that, in both the NASA and ECMWF datasets, 2023 stood out as the year with the lowest planetary albedo,” je povedal dr. Thomas Rackow. Dodatno, “[t]he data indicates that in 2023, the planetary albedo may have been at its lowest since at least 1940.”
4. Vloga oblakov: Glavni razlog za zmanjšanje albeda je pomanjkanje nizkih oblakov v severnih srednjih širinah in tropih, zlasti v severnem Atlantiku. Nizki oblaki odbijajo sončno sevanje in tako hladijo planet, medtem ko visoki oblaki (podobno kot toplogredni plini) zadržujejo toploto. “If there are fewer low clouds, we only lose the cooling effect, making things warmer.”
5. Vzroki zmanjšanja nizkih oblakov: Raziskovalci navajajo več možnih razlogov za zmanjšanje nizkih oblakov:
   • Zmanjšanje antropogenih aerosolov v ozračju zaradi strožjih predpisov o ladijskem gorivu. Aerosoli služijo kot kondenzacijska jedra za nastanek oblakov, obenem pa sami odbijajo sončno svetlobo.
   • Naravna nihanja in povratne zanke v oceanih.
   • Možnost, da globalno segrevanje samo po sebi zmanjšuje število nizkih oblakov (povratna zanka).
6. Posledice: Zmanjšanje planetarnega albeda je prispevalo k segrevanju za 0,23 stopinje Celzija v letu 2023. Če je zmanjšanje albeda posledica povratnih zank med globalnim segrevanjem in nizkimi oblaki, je pričakovati še bolj intenzivno segrevanje v prihodnosti. “We could see global long-term climate warming exceeding 1.5 degrees Celsius sooner than expected to date. The remaining carbon budgets connected to the limits defined in the Paris Agreement would have to be reduced accordingly, and the need to implement measures to adapt to the effects of future weather extremes would become even more urgent.”

Ključne ideje in dejstva:

• Globalna povprečna temperatura leta 2023: Dvig na skoraj 1,5 stopinje Celzija nad predindustrijsko ravnjo.
• Nepojasnjena vrzel: 0,2 stopinje Celzija segrevanja, ki ga tradicionalni modeli ne morejo pojasniti.
• Planetarni albedo: Leta 2023 je bil najnižji od vsaj leta 1940.
• Zmanjšanje nizkih oblakov: Glavni dejavnik zmanjšanja planetarnega albeda.
• Vloga aerosolov: Zmanjšanje aerosolov zaradi predpisov o gorivu ima vpliv na tvorbo oblakov.
• Povratna zanka: Možnost, da segrevanje samo po sebi zmanjšuje nizke oblake in s tem še povečuje segrevanje.
• Nujnost ukrepanja: Zaradi tega fenomena bi se lahko globalno segrevanje povečalo hitreje od pričakovanj, kar bo zahtevalo prilagoditve in hitrejše ukrepe za blažitev podnebnih sprememb.

Citati:

„Poleg vpliva El Niña in pričakovanega dolgoročnega segrevanja zaradi antropogenih toplogrednih plinov je bilo že obravnavanih več drugih dejavnikov, ki bi lahko prispevali k presenetljivo visokim povprečnim svetovnim temperaturam od leta 2023.“
„Vrzel v razlagi 0,2 stopinje Celzija za leto 2023 je trenutno eno od najbolj intenzivno obravnavanih vprašanj v podnebnih raziskavah.“
„Naša pozornost je bila usmerjena v to, da je leto 2023 tako v naborih podatkov agencije NASA kot ECMWF izstopalo kot leto z najnižjim planetarnim albedom.“
„Podatki kažejo, da je bil leta 2023 planetarni albedo morda najnižji vsaj od leta 1940.“
„Vendar naša analiza podatkovnih nizov kaže, da zmanjšanje površinskega albeda v polarnih območjih predstavlja le približno 15 % najnovejšega zmanjšanja planetarnega albeda.“
„Če je nizkih oblakov manj, izgubimo le hladilni učinek, zaradi česar je topleje.“
„Če je velik del zmanjšanja albedo res posledica povratne zveze med globalnim segrevanjem in nizkimi oblaki, kot kažejo nekateri podnebni modeli, moramo v prihodnosti pričakovati precej intenzivno segrevanje.“

Sklep:

Članek predstavlja pomembno novo raziskavo, ki razkriva kompleksnost podnebnih sprememb. Zmanjšanje planetarnega albeda, predvsem zaradi pomanjkanja nizkih oblakov, predstavlja nov pomemben dejavnik pri razumevanju pospešenega globalnega segrevanja. Raziskava poudarja, da moramo biti pripravljeni na še hitrejše segrevanje in ustrezno prilagoditi naše ukrepe za blažitev podnebnih sprememb.

URL: https://phys.org/news/2024-12-rapid-surge-global-due-planetary.html