Da bi se spopadla s kompleksnostjo prehoda na podnebno nevtralno EU, je Evropska komisija ustanovila Observatorij za tehnologije čiste energije (Cleam Energy Technoogy Observatory – CETO). Ta pobuda je rezultat sodelovanja med Skupnim raziskovalnim centrom Evropske komisije (Joint Research Centre), ki izvaja observatorij, ter Generalnim direktoratom za raziskave in inovacije (Directorate-General for Research and Innovation – DG RTD) in Generalnim direktoratom za energijo (Directorate-General for Energy – DG ENER), ki zagotavlja politično podporo.

Observatorij za tehnologije čiste energije (CETO) spremlja raziskovalne in inovacijske dejavnosti EU na področju tehnologij čiste energije, pri čemer gradi na delu Observatorija za nizkoogljično energijo (Low-Carbon Energy Observatory). Njegov glavni cilj je ponuditi celovit repozitorij tehnično-ekonomskih in družbeno-ekonomskih podatkov o ključnih tehnologijah in njihovi integraciji v energetski sistem. Observatorij za tehnologijo čiste energije (CETO) se osredotoča na status in prihodnje obete inovativnih rešitev ter na trajnostno tržno sprejemanje tako zrelih kot nastajajočih tehnologij.

Analiza na podlagi dokazov, ki jo je izdelal Observatorij za tehnologije čiste energije (CETO), podpira letno poročilo o napredku konkurenčnosti tehnologij čiste energije (Annual Progress Report on the Competitiveness of Clean Energy Technologies – CPR), ki je del poročila o stanju energetske unije (State of the Energy Union Report), in daje informacije o izvajanju strateškega energetskega načrta (Strategic Energy Technology Plan – SET) in razvoju raziskovalne politike.

CETO objavlja vrsto letnih poročil o različnih temah, vključno s področji , kot so:

• tehnološka zrelost
• trendi razvoja
• analiza vrednostne verige
• pozicioniranje na svetovnem trgu
• sistemska integracija čiste tehnologije.

Več o strukturi in namenu Observatorija za tehnologije čiste energije je na voljo tukaj. Posamezna poročila observatorija so na voljo na spletnih straneh, za leto 2024, leto 2023 in leto 2022.

Za leto 2024 so na voljo naslednja tehnična poročila (skupaj 13 poročil pod licenco CC BY 4.0):

• Vetrna energija v Evropski uniji – Wind Energy in the European Union – European Commission, Joint Research Centre, Mc Govern, L., Tapoglou, E., Georgakaki, A., Mountraki, A., Letout, S., Ince, E., Gea Bermudez, J., Schmitz, A. and Grabowska, M., Clean Energy Technology Observatory: Wind Energy in the European Union – 2024 Status Report on Technology Development, Trends, Value Chains and Markets, Publications Office of the European Union, Luxembourg, 2024, https://data.europa.eu/doi/10.2760/0882709, JRC139320.
  • Povzetek – Namen tega poročila je predstaviti najnovejše stanje na področju tehnologije vetrne energije. To vključuje uporabne vetrne elektrarne na kopnem in na morju ter, če so na voljo, izbrane ugotovitve o tehnologijah na nižji stopnji razvitosti. Analizirani so trendi na področju raziskav in razvoja, pri čemer je poudarek zlasti na tehnološkem napredku, doseženem pri raziskavah, ki jih financira EU, do konca leta 2023 glede na cilje načrta SET. V tem poročilu je ocenjena tudi globalna konkurenčnost EU v vrednostni verigi vetrne energije ter opredeljena morebitna ozka grla in tveganja pri oskrbi.
• Toplotne črpalke v Evropski uniji – Heat Pumps in the European Union – European Commission, Joint Research Centre, Toleikyte, A., Lecomte, E., Volt, J., Lyons, L., Roca Reina, J.C., Georgakaki, A., Letout, S., Mountraki, A., Wegener, M., Schmitz, A., Clean Energy Technology Observatory: Heat Pumps in the European Union – 2024 Status Report on Technology Development, Trends, Value Chains and Markets, Publications Office of the European Union, Luxembourg, 2024, https://data.europa.eu/doi/10.2760/7205477, JRC139377.
  • Povzetek – V tem poročilu je predstavljeno najnovejše stanje na področju tehnologije toplotnih črpalk, vključno z njihovo uporabo v stavbah, industriji ter daljinskem ogrevanju in hlajenju. Predstavlja instalirano zmogljivost, prodajo in napovedi ter analizo trendov na področju raziskav in razvoja. Obravnava tudi konkurenčnost EU v globalni vrednostni verigi in opredeljuje morebitna tveganja pri oskrbi. Leta 2023 bo v EU nameščenih več kot 21,5 milijona toplotnih črpalk. Med letoma 2013 in 2022 je prodaja toplotnih črpalk stalno rasla in dosegla vrhunec leta 2022, ko se je v primerjavi s prejšnjim letom povečala za 44 %. Leta 2023 pa je prišlo do upočasnitve, saj se je v primerjavi z rekordnim letom zmanjšala za 7 %. Glavni razlogi za upočasnitev so bili znižanje cen plina, splošni gospodarski kontekst (gradbena dejavnost, obrestne mere, inflacija), zaznane nestabilne finančne sheme in politična negotovost. Srednjeročno bi lahko stopnjo rasti ovirale tudi druge ovire, kot so pomanjkanje monterjev, nestalne cene kovin in motnje pri dobavi sestavnih delov, kot so polprevodniki ali trajni magneti. Evropska industrija toplotnih črpalk se je zavezala k znatnim naložbam, saj je za povečanje zmogljivosti med letoma 2020 in 2030 namenila več kot 7 milijard EUR. Vendar je zmanjšanje prodaje leta 2023 povzročilo pritisk na podjetja, da si povrnejo svoje naložbe. Hkrati se je trgovinski primanjkljaj panoge leta 2023 zmanjšal za tretjino. Evropska industrija toplotnih črpalk je pripravljena izkoristiti pričakovano rast povpraševanja, pri čemer bo izkoristila svojo uveljavljeno prisotnost, strokovno znanje in inovacije ter dolgoročno pridobila pomemben tržni delež.
• Geotermalna energija v Evropski uniji – Geothermal Energy in the European Union – European Commission, Joint Research Centre, Taylor, N., Georgakaki, A., Ince, E., Letout, S. Mountraki, Gea Bermudez, J. and Schmitz, A.., Clean Energy Technology Observatory: Geothermal Energy in the European Union – 2024 Status Report on Technology Development, Trends, Value Chains and Markets, Publications Office of the European Union, Luxembourg, 2024, https://data.europa.eu/doi/10.2760/8898786, JRC139312.
  • Povzetek – Čeprav je geotermalna energija v EU majhna, ima velik potencial za podporo energetskega prehoda v EU. To letno posodobljeno poročilo poudarja stanje na področju električne energije in neposredne toplote ter zajema tehnološki razvoj, vrednostne verige in trge. Čeprav je geotermalna energija dobro uveljavljena tehnologija, se sooča z izzivi, kot so visoki začetni stroški in zapletena vprašanja v zvezi z izdajanjem licenc. Vendar pa inovativni projekti, kot so sistemi z zaprto zanko, ter vključevanje geotermalnega ogrevanja in hlajenja v industriji in kmetijstvu ponujajo obetavne priložnosti za rast. Poročilo opozarja tudi na potrebo po povečanju naložb v raziskave in inovacije, izboljšanju trajnosti in odpravljanju pomanjkanja znanja in spretnosti.
• Elektroliza vode in vodik v Evropski uniji – Water electrolysis and hydrogen in the European Union – European Commission, Joint Research Centre, Bolard, J., Dolci, F., Gryc, K., Eynard, U., Georgakaki, A., Letout, S., Mountraki, A., Ince, E., Shtjefni, D., Rózsai, M. and Wegener, M., Clean Energy Technology Observatory: Water Electrolysis and Hydrogen in the European Union – 2024 Status Report on Technology Development, Trends, Value Chains and Markets, Publications Office of the European Union, Luxembourg, 2024, https://data.europa.eu/doi/10.2760/0461008, JRC139364.
  • Povzetek – To poročilo je rezultat Observatorija za tehnologijo čiste energije (CETO) in je posodobitev poročila CETO „Elektroliza vode in vodik v Evropski uniji“ za leto 2023. Cilj centra CETO je zagotoviti na dokazih temelječo analizo, ki bo pripomogla k oblikovanju politik in s tem povečala učinkovitost politik R&I za tehnologije in rešitve za čisto energijo. Spremlja raziskovalne in inovacijske dejavnosti EU na področju tehnologij čiste energije, ki so potrebne za izvajanje evropskega zelenega dogovora, ter ocenjuje konkurenčnost sektorja čiste energije EU in njegov položaj na svetovnem energetskem trgu. CETO izvaja Skupno raziskovalno središče GD za raziskave in inovacije za energijo v sodelovanju z GD za energijo.
• Oceanska energija v Evropski uniji – Ocean Energy in the European Union – European Commission, Joint Research Centre, Tapoglou, E., Mc Govern, L., Georgakaki, A., Mountraki, A., Letout, S., Ince, E., Gea Bermudez, J., Schmitz, A. and Grabowska, M., Clean Energy Technology Observatory: Ocean Energy in the European Union – 2024 Status Report on Technology Development, Trends, Value Chains and Markets, Publications Office of the European Union, Luxembourg, 2024, https://data.europa.eu/doi/10.2760/1244922, JRC139325.
  • Povzetek – Energija oceanov je bila v okviru Evropske energetske unije priznana kot temeljna raziskovalna in razvojna prednostna naloga za doseganje podnebnih ciljev do leta 2050. Evropski zeleni dogovor, s katerim naj bi Evropa postala prva podnebno nevtralna celina, je med tehnologije, potrebne za prehod na podnebno nevtralnost, vključil tudi energijo oceanov. Od takrat so oceansko energijo podprli številni politični okviri, vključno z direktivo o obnovljivih virih energije (RED III), strategijo za obnovljive vire energije na morju, programom Obzorje Evropa, strategijo modrega gospodarstva Evropske unije in smernicami o državni pomoči za podnebje. Te politike so ustvarile ugodno okolje za razvoj in uporabo tehnologij za pridobivanje energije iz oceanov, ki lahko pomembno prispevajo k mešanici energetskih virov Evropske unije in ciljem dekarbonizacije. Namen tega poročila je zagotoviti posodobljeno stanje na področju tehnologije energije oceanov ter poudariti napredek, dosežen v zadnjih letih, in izzive, ki jih je treba še premagati. Poročilo vsebuje analizo trendov na področju raziskav in razvoja, pri čemer se osredotoča zlasti na tehnološki napredek, dosežen v raziskavah, ki jih financira EU, do konca leta 2023. V njem je ocenjeno trenutno stanje tehnologij energije oceanov, vključno s plimovanjem, valovanjem in drugimi oblikami energije oceanov, ter ovrednoten njihov potencial za prispevek k mešanici energetskih virov Evropske unije.
• Pametna toplotna omrežja v Evropski uniji – Smart Thermal Networks in the European Union – European Commission, Joint Research Centre, Volt, J., Roca Reina, J.C., Toleikyte, A., Mountraki, A., Letout, S., Wegener, M., and Black, C., Clean Energy Technology Observatory: Smart Thermal Networks in the European Union – 2024 Status Report on Technology Development, Trends, Value Chains and Markets, Publications Office of the European Union, Luxembourg, 2024, https://data.europa.eu/doi/10.2760/4896278, JRC139334
  • Povzetek – To poročilo je del serije 2024 Clean Energy Technology Observatory in se osredotoča na pametna toplotna omrežja v Evropski uniji. Zagotavlja pregled trenutnega stanja, nastajajočih trendov in potenciala te tehnologije za povezovanje sektorjev. Pametna toplotna omrežja predstavljajo veliko priložnost za mestna območja, saj delujejo z večjo učinkovitostjo in pametnejšim nadzorom pri nižjih temperaturah pretoka. To omogoča uvedbo več obnovljivih virov energije in odpadne toplote, hkrati pa povečuje prožnost sistema. Zato lahko pametna toplotna omrežja služijo kot vsestranska sredstva, ki zagotavljajo storitve izravnave za širšo energetsko infrastrukturo. Vse več sistemov daljinskega ogrevanja in hlajenja v Evropski uniji se razvija v pametna toplotna omrežja. Številna mesta usmerjajo naložbe v razširitev in posodobitev svoje sedanje infrastrukture, da bi izpolnila pričakovane prihodnje potrebe po energiji, ki so vse bolj odvisne od spremenljivih obnovljivih virov energije, kot sta sončna in vetrna energija. Pametna toplotna omrežja vključujejo vrsto tehnologij, od katerih je večina tehnološko naprednih, kot so inteligentni nadzorni sistemi s senzorji, izkoriščanje odpadne toplote, soproizvodnja z visokim izkoristkom, velike toplotne črpalke in sistemi za shranjevanje toplotne energije. Eno izmed najbolj obetavnih področij inovacij je digitalizacija, ki omogoča nemoteno povezovanje in upravljanje energetskih tokov. S spodbujanjem inteligentnega nadzora in izmenjave podatkov v celotnem sistemu lahko pametna toplotna omrežja nadzorujejo svoje delovanje za optimalno kratkoročno in srednjeročno učinkovitost. Evropa je kot vodilna na tem področju v svetovnem merilu dobro opremljena za vodenje prehoda na pametna toplotna omrežja, kar dokazuje njihov pomen v okviru ogljično nevtralnih in pametnih mest.
• Fotovoltaika v Evropski uniji – Photovoltaics in the European Union – European Commission, Joint Research Centre, Chatzipanagi, A., Jaeger-Waldau, A., Letout, S., Mountraki, A., Gea Bermudez, J., Georgakaki, A., Ince, E. and Schmitz, A., Clean Energy Technology Observatory: Photovoltaics in the European Union – 2024 Status Report on Technology Development, Trends, Value Chains and Markets, Publications Office of the European Union, Luxembourg, 2024, https://data.europa.eu/doi/10.2760/1812909, JRC139297.
  • Povzetek – To poročilo o fotovoltaiki (PV), ki je del Observatorija za tehnologijo čiste energije (CETO), je sestavljeno iz treh delov: stanje tehnologije, prihodnji razvoj in trendi, analiza vrednostne verige ter položaj EU in globalna konkurenčnost. Fotovoltaika je najhitreje rastoči vir proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov energije in steber energetskega prehoda EU. Glede na napovedi je potrebna še večja uporaba fotovoltaičnih sistemov, da bi dosegli cilje, določene v evropskem zelenem dogovoru (EGD). Trenutni trend trga EU kaže, da raste hitreje, kot je potrebno, da bi do leta 2030 dosegli namestitev novih zmogljivosti fotovoltaičnih sistemov, kot je opisano v sporočilu o sončni strategiji EU. Ker splošno svetovno povpraševanje po komponentah fotovoltaike raste še hitreje kot v EU in lahko pride do trgovinskih trenj, je potrebna previdnost, da bi se izognili posledicam motenj v mednarodni dobavni verigi na uvajanje fotovoltaike v EU. Da bi se zavarovali pred takšnim tveganjem, bi morala biti vrednostna veriga EU sposobna oskrbovati vsaj 25-35 % trga EU. Trenutno je to mogoče za proizvodnjo polisilicija, hrbtnih plošč, kontaktnih materialov, inverterjev in sestavnih delov sistema. Potrebne so dodatne nove zmogljivosti za proizvodnjo rezin, celic in solarnega stekla.
• Zajem, uporaba in shranjevanje ogljika v Evropski uniji – Carbon capture, utilisation and storage in the European Union – European Commission, Joint Research Centre, Martinez Castilla, G., Tumara, D., Mountraki, A., Letout, S., Jaxa-Rozen, M., Schmitz, A., Ince, E. and Georgakaki, A., Clean Energy Technology Observatory: Carbon Capture, Utilisation and Storage in the European Union – 2024 Status Report on Technology Development, Trends, Value Chains and Markets, Publications Office of the European Union, Luxembourg, 2024, https://data.europa.eu/doi/10.2760/0287566, JRC139285.
  • Povzetek – To poročilo vsebuje pregled trenutnega stanja, vrednostnih verig in tržnih položajev tehnologij za zajemanje in shranjevanje ogljika (CCUS) v EU in po svetu. Leta 2023 je industrija CCUS doživela svetovno rast brez primere, saj so vsi projekti v razvoju znašali več kot 360 milijonov ton letno ujetega CO2. Čeprav so komercialno dostopne tehnologije na vseh stopnjah verige CCUS, je treba delati na medsebojni povezanosti teh različnih stopenj. Stroški tehnologij CCUS se zelo razlikujejo glede na panogo, tehnologijo, lokacijo, zasnovo naprave in veljavne regulativne okvire. Glede na tukaj predstavljeni pregled so stroški zajemanja v razponu od 40 do 90 EUR/t za industrije, ki jih je težko izločiti, kot sta cement ter sektor železa in jekla, medtem ko so stroški prevoza v razponu od 2 do 30 EUR/t, stroški skladiščenja pa v razponu od 5 do 35 EUR/t. Če upoštevamo financiranje držav članic in EU, je bila EU leta 2022 vodilna na svetu pri javnem financiranju raziskav, razvoja in inovacij za tehnologije CCUS. Znotraj EU je bila vodilna Nemčija, sledili pa sta ji Francija in Danska. Globalne naložbe tveganega kapitala v zgodnji fazi so dosegle vrh leta 2023, pri čemer so največ naložb tveganega kapitala pritegnile ZDA. Nazadnje to poročilo kaže, da se za uvajanje projektov CCUS sprejemajo novi poslovni modeli. Medtem ko večina trenutno delujočih projektov CCS sledi modelu celotne vrednostne verige, so se zaradi težav s tem modelom v zadnjem času vse bolj uveljavljali modeli delne vrednostne verige, npr. zajemanje kot storitev, prevoz in skladiščenje kot storitev ter lastno zajemanje z odjemom s strani tretjih oseb.
• Novi pristopi k shranjevanju energije v Evropski uniji – Novel Energy Storage in the European Union – European Commission, Joint Research Centre, Roca Reina, J.C., Volt, J., Carlsson, J., Ince, E., Letout, S., Mountraki, A., Eulaerts, O.D. and Grabowska, M., Clean Energy Technology Observatory: Novel Energy Storage in the European Union – 2024 Status Report on Technology Development, Trends, Value Chains and Markets, Publications Office of the European Union, Luxembourg, 2024, https://data.europa.eu/doi/10.2760/6320829, JRC139267.
  • Povzetek – To poročilo analizira stanje tehnologije, vrednostno verigo in trge tehnologij za shranjevanje energije, ki veljajo za „nove“. Čeprav je večina zajetih tehnologij še vedno v fazi raziskav in zato spadajo v kategorijo novih tehnologij, so za širšo sliko vključene tudi nekatere klasične tehnologije shranjevanja energije. Tehnologije shranjevanja energije lahko pomembno prispevajo k razogljičenju energetskega sistema, zmanjšanju stroškov in povečanju prožnosti energetskega sistema s shranjevanjem velikih količin energije za poznejše potrebe. Z uvajanjem inovativnih tehnologij za shranjevanje energije lahko Evropska unija sprosti nove priložnosti za svetovni energetski prehod.
• Hidroenergija in črpalna hidroelektrarna v Evropski uniji (strojni prevod – pdf) – Hydropower and Pumped-Storage Hydropower in the European Union – European Commission, Joint Research Centre, Quaranta, E., Georgakaki, A., Letout, S., Mountraki, A., Ince, E. and Gea Bermudez, J., Clean Energy Technology Observatory: Hydropower and Pumped Storage Hydropower in the European Union – 2024 Status Report on Technology Development, Trends, Value Chains and Markets, Publications Office of the European Union, Luxembourg, 2024, https://data.europa.eu/doi/10.2760/8354439, JRC139225.
  • Povzetek – Nov razvoj v sektorju obnovljivih in čistih virov energije se je zgodil zaradi energetske krize, ki jo je povzročila vojna proti Ukrajini, in nekaterih najhujših suš, ki jih je Evropa doživela leta 2022. Regionalne cene električne energije so se povečale na višje ravni od tistih, ki so bile zabeležene leta 2020. To je povzročilo dolgotrajne razprave po vsej Evropi o nestanovitnosti cen in zanesljivosti oskrbe. Da bi okrepila odpornost trga z električno energijo, je EU iskala načine za optimizacijo trga z električno energijo, da bi se spopadla z nestanovitnostjo cen, nadalje pospešila naložbe v obnovljive vire energije ter povečala prožnost in odpornost elektroenergetskega sistema. To je vključevalo načrt REPowerEU iz maja 2022, ki si je prizadeval za diverzifikacijo oskrbe z energijo in zmanjšanje odvisnosti od uvoženih fosilnih goriv, varčevanje z energijo ter pospešitev uvajanja obnovljivih virov energije. V tem okviru je Evropska komisija leta 2022 ustanovila Opazovalni center za tehnologijo čiste energije (CETO), ki naj bi pomagal obravnavati zapletenost in večplastnost prehoda v podnebno nevtralno družbo v E, da bi se celovito spoprijeli s povezanimi izzivi in pri tem priznali pomembno vlogo naprednih tehnologij in inovacij. Hidroenergija je vključena v CETO in je tema tega dokumenta, ki posodablja izdajo iz leta 2023a. Energetska kriza je poudarila ključno vlogo hidroelektrarn pri zagotavljanju stabilnosti omrežja in dislocirane proizvodnje. Črpalne hidroelektrarne zagotavljajo več kot 90 % shranjevanja energije, hidroelektrarne, opremljene z rezervoarjem, pa lahko zagotavljajo tudi shranjevanje vode in energije ter večnamenske storitve. Vendar lahko jezovi v sladkovodnih in obalnih vodnih sistemih povzročijo okoljsko škodo. Ker so evropske reke močno razdrobljene, je to povzročilo oviranje migracij rib; zato so za doseganje dobrega stanja površinskih voda potrebni omilitveni ukrepi, s katerimi se bo mogoče spopasti tudi s škodljivim vplivom hidroelektrarn na vodno okolje. Trajnostna hidroenergija mora doseči dobro ravnovesje med proizvodnjo električne energije in storitvami električnega omrežja, vplivi na ekosisteme in koristmi za družbo, kar podpira doseganje ciljev zelenega dogovora ter ciljev obnovljivih virov energije in vodne/okoljske politike. To poročilo poudarja, da v Evropski uniji obstaja več možnosti za trajnostno hidroenergijo, kot so: posodobitev obstoječega hidroenergetskega parka, integracija in hibridizacija hidroenergije z drugimi energetskimi tehnologijami (plavajoča fotovoltaika, pridobivanje toplote iz generatorjev, baterije), izkoriščanje skrite hidroenergije v vodovodnih in kanalizacijskih distribucijskih omrežjih, hidroenergija v obstoječih in neodstranljivih ovirah (npr. vodni mlini) in hidrokinetične turbine. Možne so tudi nove trajnostne rešitve za shranjevanje vode in energije, npr. novi črpalno-akumulacijski hidroenergetski sistemi, ustvarjeni s povezovanjem rezervoarjev ali izkoriščanjem opuščenih odprtih rudnikov. Tudi digitalizacija se pojavlja kot ustrezna strategija za ublažitev vplivov ob rekah in optimizacijo proizvodnje hidroenergije ob upoštevanju vremenskih, tehničnih, tržnih in okoljskih dejavnikov. Večnamenski rezervoarji so potencialna rešitev za spopadanje s podnebnimi spremembami, povečanim povpraševanjem po vodi ter zagotavljanje prožne energije in skladiščenja, vendar so povezani tudi s stroški in izzivi. Poročilo kaže, da ima evropski hidroenergetski sektor vodilno vlogo na svetovni ravni, saj ima največji delež izvoza in izumov visoke vrednosti. EU je zelo dejavna na področju znanstvenih publikacij, glavna konkurentka pa je Kitajska. Zato je hidroenergetika ključni sektor za krepitev konkurenčnosti EU v svetu, ki se sooča z vse več izzivi (npr. energetska kriza, podnebne spremembe, zeleni in digitalni prehod ter konkurenčnost gospodarstev v vzponu). Poročilo spremlja tudi gibanje naložb, glavne raziskovalne projekte, ki jih financira EU, in kritično obravnava nekatere socialno-ekonomske in trajnostne kazalnike ter jih primerja s kazalniki drugih tehnologij čiste energije. Obravnavani so tudi izzivi, zlasti okoljski in politični, da bi spodbudili prihodnje raziskave in razprave ter osvetlili trenutno stanje teh tehnologij.
• Tehnologija baterij v Evropski uniji – Battery Technology in the European Union – European Commission, Joint Research Centre, Bielewski, M., Pfrang, A., Quintero Pulido, D., Bobba, S., Schade, B., Georgakaki, A., Letout, S., Mountraki, A. and Ince, E., Clean Energy Technology Observatory: Battery Technology in the European Union – 2024 Status Report on Technology Development, Trends, Value Chains and Markets, Publications Office of the European Union, Luxembourg, 2024, https://data.europa.eu/doi/10.2760/4852968, JRC139392.
  • Povzetek – To poročilo je rezultat Observatorija za tehnologijo čiste energije (CETO) in zagotavlja na dokazih temelječo analizo celotnega okolja baterij v podporo procesu oblikovanja politike EU. Je del serije poročil o tehnologijah čiste energije, ki so potrebne za izvajanje evropskega zelenega dogovora, ter nadaljevanje in razširitev prejšnjih izdaj poročila CETO o baterijah. Poročilo obravnava tehnološki razvoj, raziskovalne in inovacijske dejavnosti EU, svetovne trge in trge EU ter tržne akterje, ocenjuje pa tudi konkurenčnost baterijskega sektorja EU in njegov položaj na svetovnem trgu baterij. Posebna pozornost je namenjena polprevodniškim in natrijevo-ionskim baterijam. Poročilo vsebuje tudi oceno razvoja trga, proizvodnje, trgovine, patentiranja in trajnosti na področju litij-ionskih baterij.
• Tehnologija gorivnih celic v Evropski uniji – Fuel Cell Technology in the European Union – European Commission, Joint Research Centre, Bravo Diaz, L., Weidner, E., Dolci, F., Georgakaki, A., Letout, S., Mountraki, A., Gea Bermudez, J., Wegener, M. and Schade, B., Clean Energy Technology Observatory: Fuel Cell Technology in the European Union – 2024 Status Report on Technology Development, Trends, Value Chains and Markets, Publications Office of the European Union, Luxembourg, 2024, https://data.europa.eu/doi/10.2760/0304421, JRC139352.
  • Povzetek – Analiza, ki temelji na dokazih, podpira proces oblikovanja politik in s tem povečuje učinkovitost politik R&I za tehnologije in rešitve za čisto energijo. Spremlja raziskovalne in inovacijske dejavnosti EU na področju tehnologij čiste energije, ki so potrebne za izvajanje evropskega zelenega dogovora, ter ocenjuje konkurenčnost sektorja čiste energije EU in njegov položaj na svetovnem energetskem trgu. CETO izvaja Skupno raziskovalno središče GD za raziskave in inovacije v sodelovanju z GD za energijo.
• Tehnologije v zgodnji fazi na področju energetike (strojni prevod – pdf) – Early Stage Technologies in the Field of Energy – Eulaerts, O.D., Grabowska, M. and Bergamini, M., Early stage technologies in the field of Energy, Publications Office of the European Union, Luxembourg, 2024, doi:10.2760/711, JRC135619.
  • Povzetek – V okviru Observatorija tehnologij za čisto energijo je bilo s hibridnim pristopom, ki združuje rudarjenje besedila in strokovno znanje, odkritih 77 nastajajočih tehnologij, povezanih z energijo. Poročilo vsebuje jedrnat opis teh 77 tehnologij, vključno s ključnimi kazalniki. Poleg tega poročilo vključuje kratko analizo, v kateri so opisani sodelovanje javnih in zasebnih subjektov, dejavnost patentiranja in relativna uspešnost glavnih gospodarstev (EU, ZDA, CN, KR, JP) pri teh nastajajočih tehnologijah.

Izredno zanimive spletne strani in observatorij, ki ponuja bogate informacije o delovanju Evropske unije na področju čiste energije za zeleni prehod. Vredno ogleda in branja tehničnih poročil.

URL: https://setis.ec.europa.eu/publications-and-documents/clean-energy-technology-observatory_en