Svetovni inštitut za vire (Water Resources Institute – WRI) poroča, da je četrtina svetovnih pridelkov pridelanih na območjih z visoko obremenjenostjo ali nezanesljivostjo vodnih virov. To ogroža prehransko varnost, saj so pridelki, kot so riž, pšenica in koruza, še posebej ranljivi. Namakani in deževni pridelki so ogroženi zaradi konkurence za vodo in spremenljivega vremena. Poročilo predlaga trajnostne rešitve, kot so zmanjšanje odpadkov hrane, učinkovitejše namakanje in ohranjanje narave, da bi zagotovili zadostno količino hrane v prihodnosti. Deset držav proizvaja večino namakanih pridelkov, pri čemer se soočajo z velikimi izzivi pri upravljanju vodnih virov.

Glavne ugotovitve v prispevku:

1. Obsežna ogroženost kmetijskih pridelkov: Četrtina svetovnih kmetijskih pridelkov se prideluje na območjih, ki so zelo obremenjena z vodo, imajo nezanesljivo preskrbo z vodo ali oboje. To pomeni, da se pridelki, ki so bistvenega pomena za prehrano, soočajo z resnimi grožnjami.

2. Ranljivost ključnih pridelkov: Riž, pšenica in koruza, ki predstavljajo več kot polovico svetovnih kalorij, so posebej ranljivi, saj je 33% teh pridelkov proizvedenih z uporabo zelo obremenjenih ali zelo spremenljivih vodnih virov.

3. Dva načina pridelave sta ogrožena: Kmetijski pridelki so odvisni od dveh vrst oskrbe z vodo: namakanja in padavin. Oba načina pridelave sta ogrožena zaradi vse večjih pritiskov.

• Namakanje: 60% svetovnih namakanih pridelkov (po teži) se goji na območjih, kjer je raven obremenitve z vodo visoka ali izjemno visoka.
• Padavinsko: 8% padavinskih pridelkov se goji na območjih, ki so izpostavljena visokim ali izjemno visokim nihanjem v letni oskrbi z vodo.

4. Koncentracija proizvodnje v ranljivih regijah: Večina namakanih pridelkov se prideluje v majhnem številu držav (Kitajska, Indija, ZDA, Pakistan, Brazilija, Egipt, Mehika, Vietnam, Indonezija in Tajska pridelajo 72% svetovnih namakanih poljščin), kar pomeni, da je proizvodnja močno odvisna od virov, ki so že preobremenjeni.

5. Povečanje povpraševanja po namakanju: Povpraševanje po vodi za namakanje naj bi se do leta 2050 povečalo za 16% glede na leto 2019, kar bo dodatno obremenilo že preobremenjene vodne vire.

6. Ranljivost padavinske pridelave: Čeprav večina svetovne hrane (66%) prihaja iz nenamakanega (padavinskega) kmetijstva, se tudi ta sooča z vedno večjimi težavami zaradi podnebnih sprememb (pogostejše in daljše suše) in sprememb padavinskih vzorcev. Do leta 2050 se bo število padavinskih pridelkov, ki se soočajo z nezanesljivo oskrbo z vodo, povečalo za 40% glede na leto 2020, najbolj v Indiji, ZDA, Avstraliji, Nigru in na Kitajskem.

7. Kriza se stopnjuje: V mnogih državah se zaradi pomanjkanja vode in podnebnih sprememb povečuje revščina, negotovost preskrbe s hrano in tudi konflikti. Niger je dober primer, kako se te težave prepletajo.

Možne rešitve:

Dokument poudarja, da obstajajo rešitve za povečanje proizvodnje hrane ob hkratnem varovanju vodnih virov. Glavne smernice so naslednje:

• Ocena tveganj in cilji: Podjetja in vlade morajo oceniti svoja vodna tveganja s pomočjo orodij, kot je Aqueduct, in določiti realne cilje trajnostne uporabe vode.
• Zmanjševanje izgube in odpadkov hrane: Zmanjšanje izgub hrane v celotni dobavni verigi je ključnega pomena, saj se četrtina vode, uporabljene za kmetijstvo, porabi za pridelavo hrane, ki se ne zaužije.
• Prehod na manj vodno intenzivno prehrano: Zmanjšanje uživanja mesa (predvsem govedine) in prehod na manj vodno intenzivno prehrano lahko znatno zmanjša pritisk na vodne vire.
• Izogibanje zemljiščem za bioenergijo: Uporaba kmetijskih zemljišč za pridelavo biogoriv lahko poveča pritisk na zemljišča in vodne vire.
• Povečanje učinkovitosti rabe vode: Kmetje bi morali uporabljati bolj učinkovite načine namakanja in preiti na bolj vodno učinkovite pridelke.
• Investicije v rešitve, ki temeljijo na naravi: Zaščita gozdov, agrogozdarstvo in regenerativne kmetijske prakse lahko pomagajo pri obnovi vodnih virov in zmanjšajo potrebo po namakanju.
• Vključujoče upravljanje z vodo: Zagotoviti je treba pravično razdelitev vode med vsemi deležniki, pri tem pa ne bi smeli dajati prednosti korporativnim kmetijam pred družinskimi kmetijami.

Zaključek:

Analiza opozarja, da so težave z vodo resna grožnja svetovni preskrbi s hrano. Z ustreznimi politikami in strategijami, ki naslavljajo povezave med proizvodnjo hrane, upravljanjem z vodo in ohranjanjem narave, je mogoče zagotoviti trajnostno proizvodnjo hrane za prihodnje generacije.

URL: https://www.wri.org/insights/growing-water-risks-food-crops