Drijfhout S, Angevaare J, Mecking J, Rahmstorf S (2024) Atlantic overturning collapses in global warming projections after 2100. Research Square preprint – https://doi.org/10.21203/rs.3.rs-5077014/v1 – open access document pdf – CC BY 4.0
Abstract (povzetek):
Atlantsko meridionalno prevračanje (AMOC) močno vpliva na podnebje, zlasti (vendar ne izključno) v severnem Atlantiku, njegove nestabilnosti pa pojasnjujejo nekatere največje nenadne regionalne podnebne spremembe v zgodovini Zemlje. Že več desetletij se o tveganju razpada tega ključnega cirkulacijskega sistema zaradi antropogenega globalnega segrevanja govori kot o “majhni verjetnosti – velikem vplivu” naših emisij toplogrednih plinov. Številni dokazi so pokazali, da se ta cirkulacija upočasnjuje in je morda najšibkejša vsaj od tisočletja, več študij pa je v opazovanjih opredelilo zgodnje opozorilne znake bližajoče se kritične točke. Z analizo standardnih simulacij globalnega segrevanja po letu 2100 smo pokazali, da kroženje v vseh podnebnih modelih razreda IPCC v scenarijih z visokimi emisijami ter celo v nekaterih zmernih in nizkih scenarijih upada, čeprav se pri tem ne upošteva vse večji dotok staljene vode z Grenlandije. V večini primerov se kolaps začne z razpadom globoke konvekcije že na začetku tega stoletja. Sklepamo, da kolapsa AMOC ne moremo več obravnavati kot malo verjeten dogodek.