Tselioudis G, Rossow WB, Bender F et al. (2024) Oceanic cloud trends during the satellite era and their radiative signatures. Climate Dynamics 62, 9319–9332 – https://doi.org/10.1007/s00382-024-07396-8 – Central Technical Library access article pdf
Abstract (povzetek):
V pričujoči študiji so analizirani trendi območnega povprečja oblakov in sevanja nad svetovnimi oceani v zadnjih 35 letih na podlagi nabora satelitskih podatkov, ki zajemajo dve obdobji. V daljšem obdobju (1984-2018) so lastnosti oblakov iz podatkovnih nizov ISCCP-H, CLARA-A3 in PATMOS-x, sevalne lastnosti pa iz podatkovnega niza ISCCP-FH, medtem ko so za krajše obdobje (2000-2018) dodani podatki o oblakih iz MODIS in CloudSat/CALIPSO ter sevalni tokovi iz CERES-EBAF. Diagrami trendov območnega povprečja skupne oblačnosti (angl. Total cloud cover – TCC; Cloud cover) kažejo širjenje subtropskega suhega območja, premik nevihtnega območja srednjih geografskih širin proti polu in oženje območja tropskega medtropskega konvergenčnega območja (angl. Intertropical Convergence Zone – ITCZ) v obdobju 1984-2018. To širjenje “zavese nizke oblačnosti” in krčenje območja ITCZ spreminjata meje in obseg vseh glavnih podnebnih območij, tako da se območje neviht v srednjih zemljepisnih širinah pomakne bolj proti polu in zoži, subtropsko območje pa razširi. Območni trendi povprečne oceanske oblačnosti so preučeni za tri zemljepisne širine, dve na tečajih 50° in eno, omejeno med 50°S in 50°N, ter kažejo trende naraščanja ali skoraj ničelne oblačnosti na območjih visokih zemljepisnih širin in dosledne trende upadanja oblačnosti na območju nizkih zemljepisnih širin. Slednji prevladujejo v svetovnem povprečju, zaradi česar se skupna oblačnost (TCC) zmanjšuje od 0,72 % na desetletje do 0,17 % na desetletje, odvisno od nabora podatkov in obdobja. Te kontrastne spremembe oblačnosti med območji visokih in nizkih geografskih širin povzročajo kontrastne učinke radiativnega segrevanja oblakov nizkih geografskih širin in radiativnega ohlajanja oblakov visokih geografskih širin, ki so prisotni tako v zbirkah podatkov ISCCP-FH kot CERES-EBAF. Povprečni svetovni oceanski trend kratkovalovnega radiacijskega učinka oblakov (angl. short wave cloud radiative effect – SWCRE) je odvisen od ravnovesja med temi nasprotujočimi si trendi, ki se v podatkovni zbirki CERES kaže kot trend kratkovalovnega radiacijskega segrevanja oblakov v višini 0,12 W/m2 na desetletje zaradi prevlade pozitivnih trendov kratkovalovnega radiacijskega učinka oblakov (SWCRE) na nizkih geografskih širinah, medtem ko se v podatkovni zbirki ISCCP-FH kaže kot trend kratkovalovnega ohlajanja oblakov za 0,3 W/m2 na desetletje zaradi prevlade negativnih trendov kratkovalovnega radiacijskega učinka oblakov (SWCRE) na visokih geografskih širinah. Trend radiacijskega segrevanja oblakov CERES se podvoji na 0,24 W/m2 na desetletje, ko se obdobje podaljša od leta 2016 do leta 2022, kar pomeni močno radiacijsko segrevanje oblakov v zadnjih šestih letih, ki prihaja iz območja nizkih geografskih širin.
URL: https://link.springer.com/article/10.1007/s00382-024-07396-8