Philip et al. (2022) Rapid attribution analysis of the extraordinary heat wave on the Pacific coast of the US and Canada in June 2021. Earth System Dynamics 13(4), 1689-1713

Philip SY, Kew SF, van Oldenburg GJ et al. (2022) Rapid attribution analysis of the extraordinary heat wave on the Pacific coast of the US and Canada in June 2021. Earth System Dynamics 13(4), 1689-1713. https://doi.org/10.5194/esd-13-1689-2022 – open access pdf

Abstract (povzetek):

Konec junija 2021 so bili v več mestih na območju pacifiškega severozahoda v ZDA in Kanadi za več stopinj Celzija preseženi temperaturni rekordi, zaradi česar je prišlo do nenadnih smrtnih primerov ter velikega povečanja števila klicev na urgenco in obiskov bolnišnic zaradi bolezni, povezanih z vročino. Tu predstavljamo analizo pripisovanja z več modeli in metodami, da bi raziskali, v kolikšni meri so podnebne spremembe, ki jih povzroča človek, vplivale na verjetnost in intenzivnost ekstremnih vročinskih valov v tej regiji. Na podlagi opazovanj, modeliranja in klasičnega statističnega pristopa je bilo ugotovljeno, da je pojav vročinskega vala, opredeljenega kot najvišja dnevna temperatura (TXx), opažena na območju 45-52∘ N, 119-123∘ W, praktično nemogoč brez podnebnih sprememb, ki jih je povzročil človek. Opazovane temperature so bile tako ekstremne, da so bile daleč zunaj območja preteklih temperaturnih opazovanj. Zato je težko z gotovostjo trditi, kako redek je bil ta dogodek. Uporaba statistične analize, ki predpostavlja, da je vročinski val del iste porazdelitve kot prejšnji vročinski valovi v tej regiji, je privedla do prvostopenjske ocene pogostosti dogodka, in sicer enkrat na 1000 let v trenutnih podnebnih razmerah. Z uporabo te predpostavke in združitvijo rezultatov analize podnebnih modelov in vremenskih opazovanj smo ugotovili, da bi bil takšen vročinski val brez podnebnih sprememb, ki jih povzroča človek, vsaj 150-krat manj pogost. Poleg tega je bil ta vročinski val za približno 2 ∘C toplejši, kot bi bil vročinski val 1 na 1000 let v obdobju 1850-1900, ko so bile povprečne globalne temperature za 1,2 ∘C nižje kot danes. Če pogledamo v prihodnost, bi bil v svetu z globalnim segrevanjem za 2 ∘C (0,8 ∘C toplejši kot danes) 1000-letni dogodek še za eno stopinjo toplejši. Naši rezultati so močno opozorilo: hitro segrevanje podnebja nas vodi na neznano območje, ki ima pomembne posledice za zdravje, blaginjo in preživetje. Prilagajanje in blažitev sta nujno potrebna, da se družbe pripravijo na zelo drugačno prihodnost.