Prispevek v spletnem blogu nemškega podjetja Seeburger raziskuje, ali lahko digitalizacijo smatramo za šesti Kondratjev val na podlagi teorije ekonomskih ciklov ruskega ekonomista Nikolaja Kondratjeva, in identificira pet prejšnjih valov, povezanih s paradigmatskimi premiki in inovacijami. Prispevek opisuje značilnosti teh petih valov, od zgodnje mehanizacije do informacijsko-komunikacijske tehnologije. Članek trdi, da digitalizacija ne ustreza v celoti kriterijem za nov val, kot so odpiranje novih trgov in polna zaposlenost, čeprav močno vpliva na digitalno ekonomijo. Namesto da bi bila povsem nova tehnološka revolucija, je digitalizacija nadgradnja prejšnjih inovacij in postaja običajna panoga.

Glavne teme prispevka:

• Kondratjeva teorija dolgih valov: Poročilo se začne s predstavitvijo teorije ruskega ekonomista Nikolaja Kondratjeva o ekonomskih ciklih, ki trajajo približno 40-60 let in jih sprožijo prelomne tehnološke inovacije (angl. Technological innovation). Te valove zaznamujejo novi trgi, polna zaposlenost in določen življenjski cikel.
• Pet preteklih Kondratjevih valov: Članek povzame značilnosti prvih petih valov, vsakemu pa pripisuje ključne inovacije in njihov vpliv na industrijo in družbo:
  • Prvi val (ca. 1780-1850): Zgodnja mehanizacija, prehod iz agrarne v industrijsko družbo, uvedba parnih strojev v industrijo (tekstilna industrija) – oblačila.
  • Drugi val (ca. 1850-1890): Gradnja železnic, masovna proizvodnja jekla, razvoj ladijskega prometa – množični transport.
  • Tretji val (ca. 1890-1950): Inovacije v elektrotehniki (elektromotor, radio, telefon, električna luč), novi proizvodi v kemični industriji – množična potrošnja.
  • Četrti val (ca. 1940-1970): Temeljne inovacije v integriranih vezjih, jedrska energija, proizvodnja avtomobilov, petrokemija – individualna mobilnost.
  • Peti val (ca. 1970-2000): Informacijska in komunikacijska tehnologija (IKT), računalniška industrija – informacije in komunikacija.

• Digitalizacija in digitalna ekonomija: Članek razpravlja o digitalizaciji in digitalni ekonomiji v kontekstu Kondratjeve teorije. Digitalna ekonomija, kot jo je prvič opisal Dan Tapscott, je opredeljena s spreminjanjem interakcij z uporabo digitalne tehnologije, zlasti interneta. Poudarja prehod od sredstev temelječih poslovnih modelov k modelom, ki jih poganjajo podatki in mreže.
• Zakaj digitalizacija ni šesti Kondratjev val: Osrednja teza članka je, da digitalizacija, kljub svoji razširjenosti in vplivu, ne izpolnjuje vseh kriterijev za samostojen Kondratijev val. Glavni argumenti proti temu so:
  • Ni nov trg: Digitalizacija sama po sebi ni popolnoma nov trg, temveč se je razvila v petem valu IKT.
  • Ne vodi v polno zaposlenost: Digitalizacija pogosto nadomešča delovna mesta in ne ustvarja toliko novih delovnih mest, kot so to storili prejšnji valovi.
  • Nima življenjskega cikla 40-60 let: Digitalizacija se je začela že pred petim valom in še vedno poteka. Le panoga informacijske tehnologije znotraj digitalizacije ustreza kriterijem življenjskega cikla Kondratjevega vala.
• Vloga digitalizacije v Kondratjevem modelu: Avtor prispevka trdi, da digitalizacija ni nosilec šestega vala, temveč je postala “povsem navadna industrija”, ki temelji na predhodnih tehnoloških inovacijah, zlasti računalnikih. Primerja jo z železnico, ki je v drugem valu povezala mesta in nato postala običajna industrija, ko je izgubila svojo vodilno funkcijo v gospodarstvu.
• Prednosti digitalizacije: Kljub temu, da ni šesti val, digitalizacija prinaša pomembne prednosti, kot so zmanjšanje stroškov, povečanje produktivnosti in odpiranje novih možnosti za rast, zlasti na zrelih trgih (npr. platformne strategije).
• Vloga integracijskih platform: Članek omenja, da integracijske platforme pospešujejo digitalno transformacijo, saj rešujejo izzive povezovanja različnih IT-podsistemov, ustvarjanja vmesnikov za tretje osebe in premoščanja vrzeli med inovacijskimi projekti in starejšimi rešitvami.

Najpomembnejše ideje ali dejstva:

• Kondratjevi valovi so dolgoročni ekonomski cikli (40-60 let), ki jih poganjajo prelomne tehnološke inovacije in jih zaznamujejo nov trg, polna zaposlenost in določen življenjski cikel.
• Obstaja pet prepoznanih Kondratjevih valov, ki segajo od zgodnje mehanizacije do IKT.
• Digitalizacija, čeprav vseprisotna in vplivna, ne izpolnjuje vseh pogojev, da bi bila šesti Kondratieffov val.
• Digitalizacija ne ustvarja popolnoma novega trga, ne vodi v polno zaposlenost in nima značilnega življenjskega cikla vala.
• Digitalna ekonomija je opredeljena z nizkimi ali skoraj ničelnimi marginalnimi stroški, kar omogoča ogromen potencial rasti in razširljivost digitalnih poslovnih modelov.
• Digitalizacija je postala običajna industrija, ki temelji na prejšnjih inovacijah (kot je izum računalnika) in se je razširila v vsa področja življenja.
• Digitalizacija spodbuja zmanjševanje stroškov, povečanje produktivnosti in nove strateške možnosti rasti.
• Integracijske platforme so ključne za uspešno digitalno transformacijo podjetij.

Kondratjevi valovi v ekonomiji

Predpostavka v ekonomiji o cikličnih valovih v moderni svetovni ekonomiji. Kondratjevi valovi (cikli) so definirani kot redna nihanja v gospodarski rasti in gibanju cen s periodičnostjo od 50 do 60 let. Čeprav se na podlagi vseh dokazov zdi, da takšni redni cikli verjetno ne obstajajo, ta sklep ne pomeni, da je treba zavrniti obstoj dolgoročne cikličnosti. Pravzaprav je povsem jasno, da so različne oblike dolgoročne cikličnosti v gospodarskem razvoju opazovani empirični pojav. Tako so Kondratjevi valovi tesno povezani tudi s življenjskimi cikli tehnologije (angl. Technology life cycle).

V zadnjem, tj. šestem Kondratjevem valu bi lahko šlo za nove prebojne tehnologije, na katerih bo temeljil trajnostni razvoj, in naj bi začel po finančni krizi, ki je zajela svet v letih med 2007 in 2009 ter se podaljšala v čas COVID-a.

URL: https://blog.seeburger.com/the-digital-economy-is-digitalization-the-sixth-kondratieff-wave/