Wohl E, Lane SN, Wilcox AC (2015) The science and practice of river restoration. Water Resources Research 51, 8, 5947-5997 – https://doi.org/10.1002/2014WR016874 – free access article pdf
Abstract (povzetek):
Obnova rek je eno od najpomembnejših področij uporabne znanosti o vodnih virih. Od začetnega osredotočanja na izboljšanje habitatov rib ali videza reke, predvsem s strukturnimi spremembami oblike struge, se je obnova razširila na številne različne upravljavske dejavnosti, namenjene izboljšanju rečnih procesov in oblike reke. Obnova se izvaja na vodotokih, velikih nižinskih rekah in celotnih rečnih omrežjih v urbanih, kmetijskih in manj intenzivno antropogenih okoljih. Kritično preučujemo, kako sodobni strokovnjaki pristopajo k obnovi rek, in izzive pri izvajanju obnove, ki vključujejo jasno opredeljene cilje, celostno razumevanje rek kot ekosistemov in vlogo obnove kot družbenega procesa. Obravnavamo tudi izzive za znanstveno razumevanje obnove rek. Ti vključujejo: kako fizična kompleksnost podpira biogeokemično delovanje, metabolizem in produktivnost rečnih ekosistemov, opredelitev odzivnih krivulj različnih rečnih komponent, razumevanje dinamike sedimentov in večje razumevanje pomena vključevanja vidikov podnebnih sprememb in odpornosti v načrtovanje obnove. Na koncu preučujemo spremembe pri obnovi rek v zadnjem desetletju, kot so vse pogostejša uporaba bančništva za blažitev posledic v rekah, razvoj novih orodij in tehnologij, različne vrste obnove na podlagi procesov, vse večje priznavanje pomena biološko-fizikalnih povratnih zvez v rekah, vse večja pričakovanja glede izboljšanja kakovosti vode zaradi obnove ter učinkovitejša komunikacija med praktiki in rečnimi znanstveniki.
Key points (ključne ugotovitve):
- Obnova rek je pomembno področje uporabne znanosti o vodnih virih
- Obnova vključuje povezanost, fizikalno-biotske interakcije in zgodovino
- Učinkovita obnova zahteva sodelovanje med znanstveniki in praktiki
Preglednica: Običajni cilji obnove rek.
| Cilj | Opis |
| Estetika/rekreacija/izobraževanje | Dejavnosti, ki povečujejo vrednost (lokalne) skupnosti: uporaba, videz, dostop, varnost in znanje. |
| Stabilizacija bregov | Postopki, namenjeni zmanjšanju ali odpravi erozije ali drsenja obrežnega materiala v rečno strugo; ta kategorija ne vključuje upravljanja padavinskih voda. |
| Preoblikovanje struge | Spreminjanje geometrije, oblike in/ali vzdolžnega profila struge in/ali dnevne svetlobe (preoblikovanje zacevitev ali prepustov v odprte struge); vključuje obnovo meandrov in rečnih oblik v strugi, ki spreminjajo globočnico. |
| Odstranitev/preoblikovanje jezov | Odstranitev pregrad in jezov ali spremembe/preoblikovanje obstoječih jezov za zmanjšanje negativnih vplivov; ne vključuje sprememb jezov, ki so namenjene zgolj izboljšanju prehodnosti za ribe. |
| Prehod za ribe | Odstranitev ovir za migracijo rib proti toku/navzdol po toku; vključuje fizično odstranitev ovir, izgradnjo alternativnih poti in migracijske ovire, nameščene na strateških lokacijah vzdolž vodotokov, da se nezaželenim vrstam prepreči dostop do rečnih območij v zgornjem toku. |
| Ponovna povezava poplavnih območij | Postopki, ki povečujejo pogostost, obseg ali trajanje poplavljanja poplavnih območij in/ali spodbujajo pretok organizmov in materialov med strugami in poplavnimi območji. |
| Spreminjanje toka | Postopki, ki spreminjajo časovni razpored in količino vode (ne gre za upravljanje z deževnico); običajno, vendar ne nujno povezani z izpusti iz zadrževalnikov voda in zgrajenih regulatorjev pretoka. |
| Izboljšanje habitatov v strugi | Spreminjanje strukturne kompleksnosti za povečanje razpoložljivosti in raznolikosti habitatov za ciljne organizme ter zagotavljanje razmnoževalnega habitata in zatočišča pred motnjami in plenilci. |
| Upravljanje vrst v strugi | Postopki, ki neposredno spreminjajo razširjenost in številčnost avtohtonih vodnih vrst z dodajanjem (naseljevanjem) ali prenašanjem živalskih in rastlinskih vrst in/ali odstranjevanjem eksotičnih vrst; ne vključuje fizičnih posegov v habitat/območje razmnoževanja. |
| Pridobivanje zemljišč | Postopki, s katerimi se pridobi zakup/lastninska pravica/izposoja za zemljišča ob vodotoku z izrecnim namenom ohranjanja ali odstranjevanja vplivnih dejavnikov in/ali omogočanja prihodnjih projektov obnove. |
Kontrolna(-e) spremenljivka(-e) je(so) dejavnik, ki se ga spreminja z obnovo: primeri vključujejo pretočni režim, prodonosni režim, obseg obrežnega pasu, povezanost s poplavno ravnico, habitat v zaledju, povezanost s hiporealno cono in tako naprej.
Odzivna(-e) spremenljivka(-e) je želeni cilj obnove, na primer zadrževanje hranil, temperatura vode, biotska raznovrstnost makro nevretenčarjev, biomasa rib in tako naprej.
Oblika krivulje odziva je lahko med različnimi pari kontrolnih in odzivnih spremenljivk ter različnimi rečnimi ekosistemi zelo raznolika
(vir: https://agupubs.onlinelibrary.wiley.com/cms/asset/e1a91d57-3a6d-409f-ab71-b2c431fb2030/wrcr21631-fig-0004-m.jpg).
URL: https://agupubs.onlinelibrary.wiley.com/doi/10.1002/2014WR016874