Prispevek na spletnem portalu britanskega časnika The Guardian v rubriki Okolje o novih raziskavah (Portmann et al. (2026) Observational constraints project a ~50% AMOC weakening by the end of this century. Science Advances 12(16), eadx4298, https://doi.org/10.1126/sciadv.adx4298) ki razkrivajo, da je zlom atlantskega poldnevniškega povratnega krožnega toka (angl. Atlantic meridional overturning circulation – AMOC) bistveno bolj verjeten, kot so predvidevale prejšnje ocene. Znanstveniki so ugotovili, da so najbolj črnogledi podnebni modeli dejansko najbolj natančni, saj se najbolje ujemajo z realnimi podatki o slanosti oceanov. Do konca stoletja se pričakuje upočasnitev toka za 42 do 58 odstotkov, kar bi lahko sprožilo nepovratno točko preloma s katastrofalnimi posledicami. Takšen propad bi povzročil ekstremne vremenske spremembe, vključno z močnim ohlajanjem Evrope in uničujočimi sušami v Afriki ter Amerikah. Strokovnjaki opozarjajo, da bi se ta kritični premik lahko začel že sredi tega stoletja, kar bi zahtevalo takojšnje ukrepanje za preprečitev globalne podnebne krize.
Sledi kratek povzetek prispevka.
Ključne ugotovitve o slabljenju AMOC
- Revidirane projekcije: Medtem ko so starejši modeli kazali visoko stopnjo negotovosti, nova analiza napoveduje 42- do 58-odstotno upočasnitev do leta 2100.
- Validacija modelov: Raziskovalci so uporabili metodo grebenske regresije (ridge regression) za primerjavo modelov s podatki o slanosti površinskih voda v južnem Atlantiku. Ugotovili so, da modeli, ki predvidevajo drastično upočasnitev, najbolje ustrezajo dejanskim meritev.
- Podcenjeni dejavniki: Večina trenutnih modelov ne vključuje vpliva taljenja grenlandskega ledenega ščita. Strokovnjaki opozarjajo, da bi dejansko slabljenje zaradi vnosa sladke vode lahko bilo še hitrejše od napovedanega.
Mehanizmi slabljenja in vzročne povezave
- Zmanjšanje gostote: Zaradi globalnega segrevanja se zrak na Arktiki segreva hitreje, kar preprečuje ohlajanje površinske vode. Toplejša voda je manj gosta, zato se težje potaplja v globino.
- Povratna zanka slanosti: Manjša gostota vode (zaradi segrevanja in povečanih padavin) upočasnjuje potapljanje, kar povzroči kopičenje sladke vode na površini. To ustvarja samookrepljevalno povratno zanko, ki dodatno zavira oceanski “tekoči trak”.
- Prelomna točka (Tipping Point): AMOC je trenutno najšibkejši v zadnjih 1.600 letih. Znanstveniki opozarjajo, da bi lahko prelomno točko, ko kolaps postane neizogiben, dosegli že sredi tega stoletja.
Katastrofalne globalne posledice
Zlom AMOC bi povzročil nelinearne in drastične spremembe v svetovnem podnebnem sistemu:
- Evropa: Ekstremno mrzle zime in intenzivna poletna sušna obdobja.
- Ameriki in Afrika: Premik tropskega pasu padavin, kar bi ogrozilo pridelavo hrane za stotine milijonov ljudi.
- Dvig morske gladine: Dodaten dvig za 50–100 cm ob obalah Atlantika (poleg obstoječega dviga zaradi taljenja ledu).
- Paleoklimatski okvir: Najbolj dramatični podnebni premiki v zadnjih 100.000 letih zgodovine Zemlje so bili neposredno povezani s spremembami stanja AMOC.
Povzetek prispevka kot predstavitev z zdrski.