Resman M (2022) Metodologija načrtovanja in snovanja pametnih tovarn na osnovi digitalnih modelov. Doktorska disertacija, Fakulteta za strojništvo, Univerza v Ljubljani, 143 str. – prostodostopna doktorska disertacija v Repozitoriju Univerze v Ljubljani kot dokument pdf
Doktorska disertacija Matevža Resmana predstavlja metodologijo za načrtovanje in snovanje pametnih tovarn s pomočjo naprednih digitalnih modelov. Avtor raziskuje integracijo tehnologij industrije 4.0, kot so kibernetsko-fizični sistemi, internet stvari in digitalni dvojčki, za optimizacijo proizvodnih procesov. Osrednji del dela temelji na razvoju arhitekturnega modela LASFA, ki omogoča učinkovito povezavo med fizičnimi napravami in virtualnim okoljem. Teoretični koncepti so praktično preverjeni z eksperimentom v laboratoriju LASIM, kjer avtor s pomočjo robotskih celic demonstrira avtonomno prilagajanje proizvodnje. Raziskava poudarja pomen računanja na robu in strukturiranega definiranja parametrov za doseganje realnočasovnega nadzora. Delo nudi celovit okvir za digitalizacijo sodobnih diskretnih proizvodnih sistemov v industrijskem okolju.
Koncepti pametnih tovarn v industriji postajajo vedno bolj pomembni in nujni, če podjetja želijo ohraniti konkurenčnost na globalnih trgih. Zaradi aktualnosti, pomembnosti, predvsem pa številnih nejasnosti v konceptih, pristopih in rešitvah v okviru pametnih tovarn, so raziskave na tem področju nujne in v zadnjih letih vse bolj številne tako v svetu, kot tudi v Sloveniji. Veliko število raziskav dokazuje, da to področje še ni dovolj raziskano. Za načrtovanje pametnih tovarn se razvijajo nove metodologije z vključenimi referenčnimi arhitekturnimi modeli in pristopi za definiranje potrebnih parametrov za načrtovanje digitalnih dvojčkov, s čimer postaja načrtovanje enostavnejše, jasnejše in hitrejše. Večina obstoječih metodologij in arhitekturnih modelov je zelo abstraktnih in zato za industrijsko uporabo manj primernih. Na podlagi predstavljenega problema smo se odločili razviti metodologijo za načrtovanje pametne tovarne, ki ima tri korake: (i) delavnice v podjetju, ki želi vpeljati koncept pametne tovarne, (ii) strukturni referenčni arhitekturni model ter (iii) univerzalni pristop za določevanje parametrov za razvoj digitalnih dvojčkov, ne glede na velikost in tip proizvodnje. Namen metodologije je predstaviti postopek načrtovanja pametne tovarne po korakih, od začetne ideje o pametni tovarni, do končne realizacije v realnem okolju. V doktorskem delu smo s študijo primera prikazali uporabo in postopek načrtovanja pametne tovarne po predstavljeni metodologiji. Osredotočili smo se predvsem na razvoj in uporabo arhitekturnega modela ter na definiranje podatkov, potrebnih za načrtovanje digitalnih dvojčkov. Za slednji korak smo prikazali celotni postopek načrtovanja digitalnega dvojčka z več fazami, od definiranja proizvodnega sistema, do končne uporabe digitalnih dvojčkov.
Povzetek doktorske disertacije kot predstavitev z zdrski.
URL: https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=137174&lang=slv