Infante-Amate J et al. (2025) The history of a +3 °C future: Global and regional drivers of greenhouse gas emissions (1820–2050). Global Environmental Change 92.

14. maja, 2025
| Ni komentarjev

Infante-Amate J, Travieso E, Aguilera E (2025) The history of a +3 °C future: Global and regional drivers of greenhouse gas emissions (1820–2050). Global Environmental Change 92, 103009 – https://doi.org/10.1016/j.gloenvcha.2025.103009 – open access article pdf – CC BY-NC 4.0

Highlights (poudarki):

  • Globalna in regionalna analiza vseh dejavnikov, ki vplivajo na toplogredne pline (1820–2050)
  • Gospodarska rast (+81 Gt) je prevladala nad izboljšano učinkovitostjo (−31 Gt)
  • Ogljična intenzivnost se mora do leta 2050 takoj zmanjšati za trikrat (−2,25 %/leto).
  • Regionalni dejavniki: vzorci prebivalstva in blaginje se močno razlikujejo.
  • Razkriva brezprimeren razkorak med trendi in potrebami podnebja.

Abstract (povzetek):

Za oblikovanje politik za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov je ključnega pomena opredelitev družbeno-gospodarskih dejavnikov, ki vplivajo na te emisije. Obstoječe študije večinoma analizirajo kratkoročne emisije CO2 iz fosilnih goriv, pri tem pa zanemarjajo dolgoročne trende in druge toplogredne pline. Preučujemo dejavnike vseh emisij toplogrednih plinov med letoma 1820 in 2050 na globalni in regionalni ravni. Industrijska revolucija je sprožila trajno rast emisij po vsem svetu – sprva zaradi uporabe fosilnih goriv v industrializiranih gospodarstvih, kasneje pa tudi zaradi širitve kmetijstva in krčenja gozdov. Na svetovni ravni so tehnološke inovacije in spremembe v energetski mešanici v dveh stoletjih preprečile 31 (17–42) Gt emisij CO2e. Vendar so te koristi zbledele v primerjavi z 81 (64–97) Gt CO2e, ki so nastale zaradi gospodarske rasti, pri čemer so se regionalni dejavniki močno razlikovali: v Latinski Ameriki in podsaharski Afriki je prevladovala rast prebivalstva, drugod pa je bil glavni dejavnik emisij naraščajoča blaginja. Za doseganje podnebnih ciljev je zdaj potrebno, da se ogljična intenzivnost bruto družbenega prosizvoda (BDP) zmanjša trikrat hitreje kot najboljša globalna 30-letna zgodovinska stopnja (–2,25 % na leto), ki se v zadnjih petih desetletjih ni izboljšala. Če ne bo prišlo do takšne brezprimerne tehnološke spremembe ali znatnega upada globalnega gospodarstva, se bodo do leta 2050 povprečne globalne površinske temperature dvignile za več kot 3 °C nad predindustrijsko raven.

Slika: Zgodovinski trendi emisij toplogrednih plinov (izraženi kot potencial globalnega segrevanja v 100 letih) in prebivalstva. Regionalni podatki o skupni negotovosti emisij toplogrednih plinov in emisijah po vrsti plina so na voljo v slikah SM1–SM3 v dodatku k članku.
(vir: Fig. 1 – https://ars.els-cdn.com/content/image/1-s2.0-S0959378025000469-gr1.jpg).
Slika: Skupne emisije toplogrednih plinov na prebivalca. Emisije so izražene v CO2e na prebivalca, izračunane kot skupne letne emisije, deljene s skupnim letnim številom prebivalcev med letoma 1820 in 2018.
(vir: Fig. 2 – https://ars.els-cdn.com/content/image/1-s2.0-S0959378025000469-gr2.jpg).
Slika: Trendi emisij toplogrednih plinov in njihovi družbeno-ekonomski dejavniki (1800 = 1). Regionalni podatki v sliki SM4 v dodatku k članku.
(vir: Fig. 3 – https://ars.els-cdn.com/content/image/1-s2.0-S0959378025000469-gr3.jpg).
Slika: Dejavniki sprememb letnih emisij toplogrednih plinov (GHGe) na svetovni ravni v izbranih obdobjih (opomba: čas na osi x ni v merilu).
(vir: Fig. 4 – https://ars.els-cdn.com/content/image/1-s2.0-S0959378025000469-gr4.jpg).
Slika: Dejavniki globalnih in regionalnih emisij toplogrednih plinov (GHGe). Črne pike predstavljajo letno skupno neto spremembo GHGe med izbranimi leti. Ta sprememba je posledica sprememb v številu prebivalstva, dohodku na prebivalca (BDP/prebivalstvo), energetski intenzivnosti (poraba energije/BDP) in energetski intenzivnosti porabe energije (emisije CO2e/poraba energije). Poglavje (a) prikazuje absolutne spremembe za celotno analizirano obdobje, poglavje (b) pa prikazuje absolutne letne spremembe v izbranih obdobjih.
(vir: Fig. 5 – https://ars.els-cdn.com/content/image/1-s2.0-S0959378025000469-gr5.jpg).
Slika: Stopnje rasti globalne ogljične intenzivnosti, merjene kot GHGe (kg CO2e) na dolar BDP (2011): letna (siva), 10-letno drseče povprečje (rdeča), 30-letno drseče povprečje (črna). (Za razlago barv v legendi te slike naj si bralec ogleda spletno različico tega članka)
(vir: Fig. 6 – https://ars.els-cdn.com/content/image/1-s2.0-S0959378025000469-gr6.jpg).

URL: https://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S0959378025000469

Revija/članki - Journal/Articles
Tags: , , , , ,