Prispevek na spletnem portalu BBC News poroča o tem, kako podnebne spremembe vplivajo na ekstremne vremenske pojave. Poudarja štiri glavne vplive: močnejše padavine, daljše vročinske valove, dolgotrajnejše suše in večjo verjetnost požarov na prostem. Članek se sklicuje na znanstvene študije in ugotovitve, ki povezujejo te ekstremne dogodke s človeškim vplivom na podnebje. Posebej omenja nedavne dogodke, kot so poplave v Španiji in srednji Evropi, vročinski valovi v Afriki in požari v Kanadi, ter analizira vpliv podnebnih sprememb na njihovo pojavnost in intenzivnost. Prav tako opozarja na projekcije, ki kažejo, da se bodo ti ekstremni dogodki v prihodnosti še pogosteje pojavljali in postajali intenzivnejši.
Ključne ugotovitve in osnovne ideje prispevka:
- Ekstremno deževje: Z vsako stopinjo Celzija dviga povprečne temperature lahko atmosfera zadrži približno 7 % več vlage. To pomeni, da lahko pri višjih temperaturah padavine postanejo močnejše. Članek omenja poplave v Španiji, Srednji Evropi in Združenem Kraljestvu kot primere, kjer so podnebne spremembe povečale verjetnost in intenzivnost padavin.
- Vročinski valovi: Že majhno povečanje povprečnih temperatur zraka močno vpliva na ekstremno vročino. Dogodki, kot je vročinski val v Maliju (april 2024), ki ne bi bil mogoč brez podnebnih sprememb, ponazarjajo ta učinek. Članek omenja tudi pojav “vročinskih kupol” (angl. Heat dome) in povezavo s segrevanjem Arktike.
- Daljša sušna obdobja: Čeprav so naravni vremenski sistemi pomembni, podnebne spremembe spreminjajo globalne padavinske vzorce, nekatere dele sveta pa sušijo. Vročinski valovi, ki jih poganjajo podnebne spremembe, lahko še poslabšajo sušne razmere s povečanjem izhlapevanja iz tal. Primer so dolgotrajne suše v Vzhodni Afriki (2020-2022) in Amazoniji (2023), za katere je podnebne spremembe močno povečale verjetnost. “Climate change has made droughts like this at least 100 times more likely.”
- Požari na prostem: Podnebne spremembe ustvarjajo pogoje za širjenje gozdnih požarov, tako da iz tal in vegetacije izsušujejo več vlage. Primer je požarna sezona v Kanadi leta 2023, kjer so podnebne spremembe več kot podvojile verjetnost ekstremnih vremenskih pogojev. Pričakuje se, da se bodo ekstremni požari zaradi kombinacije spreminjanja rabe zemljišč in podnebnih sprememb v prihodnosti še pogostejši in intenzivnejši. Članek omenja študijo UNEP, ki predvideva do 50% povečanje ekstremnih požarov do leta 2100.
Metodologija:
Znanstveniki uporabljajo računalniške modele, da simulirajo ekstremne vremenske dogodke v dveh scenarijih: sedanjem svetu s človekovim vplivom na podnebje in hipotetičnem svetu brez tega vpliva. Tako lahko ocenijo, koliko so podnebne spremembe vplivale na določen dogodek. Skupina World Weather Attribution (WWA) je pogosto omenjena kot ključni vir za določanje vpliva podnebnih sprememb na posamezne vremenske dogodke.
Posledice:
Poročilo jasno kaže, da so podnebne spremembe že prisotne in vplivajo na ekstremne vremenske dogodke po vsem svetu. Intenziviranje teh dogodkov bo imelo daljnosežne posledice za ljudi, gospodarstvo in okolje. Potrebni so ukrepi za blaženje podnebnih sprememb in prilagajanje na spremenjene razmere.