Allan D & Allan RP (2019) Seasonal Changes in the North Atlantic Cold Anomaly: The Influence of Cold Surface Waters From Coastal Greenland and Warming Trends Associated With Variations in Subarctic Sea Ice Cover. JGR Ocean, 124, 12, 9040-9052

Allan D & Allan RP (2019) Seasonal Changes in the North Atlantic Cold Anomaly: The Influence of Cold Surface Waters From Coastal Greenland and Warming Trends Associated With Variations in Subarctic Sea Ice Cover. Journal of Geophysical Research: Oceans, 124, 12, 9040-9052 – https://doi.org/10.1029/2019JC015379 – free access article pdf

Abstract (povzetek):

Površinske temperature morja (ang. sea.surface temperature – SST) po vsem svetu so se od leta 1900 v povprečju zvišale za približno 1 °C, z izjemo območja severnoatlantskega subpolarnega žira blizu 50° severne širine, ki se je v istem obdobju ohladilo za do 0,9 °C, zaradi česar je na zemljevidih temperaturnih anomalij nastal negativni odklon, ki so jo Rahmstorf in drugi (2015, https://doi.org/10.1038/nclimate2554) pogovorno opisali kot “hladni madež” (v nadaljevanju skrajšano “cold blob” – CB). Ta edinstven dolgoročni trend ohlajanja površine oceana je najbolj očiten februarja, avgusta pa je opaziti neto segrevanje celo v epicentru hladnega madeža, sam hladni madež pa se zmanjša na zgolj “ogrevano luknjo” (“warming hole”). Te sezonske spremembe v intenzivnosti hladnega madeža so posledica dveh ločenih dejavnikov: (1) dolgoročna zimska ohladitev, značilna za regijo hladnega madeža, za katero se zdi, da je povezana z jesensko ohladitvijo grenlandskih obalnih voda, kar je verjetno povezano s poletnim taljenjem ledenih gora in morskega ledu, in (2) učinki poletnega segrevanja, ki izvirajo iz (a) dramatičnega zmanjšanja pokritosti s poletnim morskim ledom v subarktiki v zadnjih 30 letih, ki omogoča večjo absorpcijo sončne svetlobe v novi nezaledeni oceanski vodi poleti, in (b) nenavadnega obdobja povečane poletne subarktične ledene odeje na morski gladini v začetku 20. stoletja, ki zniža izhodišče SST, izmerjeno leta 1900, in tako poveča izračunano linearno stopnjo spremembe SST s časom. Oba učinka bi lahko prispevala k opaženemu povečanju segrevanja oceana na Arktiki.

Key Points (ključni poudarki):

  • Severnoatlantska hladna anomalija je najintenzivnejša februarja, ko je največja absolutna ohladitev od leta 1900 skoraj 0,9 °C na 53° severne širine in 36° zahodne dolžine.
  • Zimska krepitev hladne anomalije je povezana s poznojesensko ohladitvijo površinskih voda ob obali JV Grenlandije.
  • Poletna oslabitev hladne anomalije je povezana s spremembami morskega ledu, ki prispevajo k povečanju temperature na Arktiki.

Plain Language Summary (preprosti povzetek):

V svetu, ki se je v zadnjih 100 letih segrel za približno 1 °C, predstavlja “hladni madež” edinstveno območje na površini oceana v osrednjem delu severnega Atlantika, ki se je v istem obdobju paradoksalno ohladilo za skoraj 1 °C. Prikazali smo, da sta intenzivnost in povezanost hladnega madeža največja pozimi, vendar se zdi, da je njen razvoj povezan s površinsko ohladitvijo vode v bližini JV obale Grenlandije pozno jeseni. Ta bazen hladne vode verjetno izvira iz poletnega taljenja grenlandskega ledenega pokrova in morskega ledu, zato predlagamo načine, kako bi lahko dosegli in vzdrževali hladni madež. Poleti hladni madež, ker ga preglasijo vplivi segrevanja, povezani s preteklim in sedanjim zmanjšanjem pokritosti površine oceana z morskim ledom v obalnih subarktičnih regijah severozahodnega Atlantika. Ti segrevalni vplivi, povezani z zmanjšanjem morskega ledu, so eden od razlogov, zakaj se temperature na Arktiki v zadnjem času dvigujejo hitreje kot kjer koli drugje.

Slika: Korelacija med točko v mreži in globalno povprečno temperaturo morske površine (ERSSTv5) za (a) februar in (b) avgust v obdobju 1900-2018. Obris označuje, kje je korelacija pomembna za 95-odstotno stopnji zaupanja; svetlejše barve z manjšo korelacijo (na splošno manjšo od 0,3) ustrezajo redkim območjem, kjer se korelacija ne šteje za signifikantno.
(vir: https://agupubs.onlinelibrary.wiley.com/cms/asset/a8cd1c62-6fb8-47dc-9d66-343f3805d05f/jgrc23730-fig-0002-m.jpg).

URL: https://agupubs.onlinelibrary.wiley.com/doi/full/10.1029/2019JC015379