Arezki R, Landau JP, van der Ploeg R (2024) Why the EU must reset its Green Deal — or be left behind. Nature 636, 42-44 – https://doi.org/10.1038/d41586-024-03918-w –
Članek v reviji Nature, objavljen v rubriki komentarjev, analizira nujnost preoblikovanja evropskega zelenega dogovora zaradi spremenjenih globalnih okoliščin. Avtorji trdijo, da prvotne predpostavke o globalnem obdavčenju ogljika, ugodnih finančnih pogojih in mednarodnem sodelovanju niso bile uresničene. Zato predlagajo nov pristop, ki bi vključeval spodbude za zelene tehnologije, postopno uvajanje standardov, priznanje jedrske energije ter krepitev konkurenčnosti evropskih podjetij. Poudarjajo, da je treba zmanjšati socialne stroške prehoda in prilagoditi politike glede na geopolitične izzive.
Povzetek:
Članek argumentira, da se mora Evropska unija (EU) ponovno preučiti in prilagoditi svoj Zeleni dogovor (angl. European Green Deal), ambiciozen sveženj politik, namenjenih doseganju neto ničelnih emisij toplogrednih plinov do leta 2050. Od sprejetja leta 2020 so se namreč globalne politične in gospodarske razmere znatno spremenile (pandemija COVID-19, vojna v Ukrajini, geopolitična fragmentacija), kar ogroža učinkovitost prvotno zasnovanega načrta. Avtorji poudarjajo, da se tri ključne predpostavke, na katerih je temeljil Zeleni dogovor, niso uresničile: i) globalni davek na ogljik ni bil uveden, ii) finančne razmere za velike investicije so se poslabšale, iii) mednarodno sodelovanje se je razdrobilo. Če EU ne bo preoblikovala svojega pristopa in uskladila politik z novimi globalnimi trendi, tvega, da bo zaostala. Članek predlaga novo usmeritev, ki bi temeljila na spodbujanju tehnološkega razvoja, postopnem uvajanju standardov, prepoznavanju jedrske energije, krepitvi domačih podjetij, izgradnji partnerskih odnosov in omejitvi obveznih davkov na ogljik, ob hkratnem zmanjševanju socialnih stroškov prehoda.
Glavne teme in ključne ideje/dejstva v članku:
- Spremenjene globalne okoliščine: Avtorji poudarjajo, da se je svet od leta 2020, ko je bil Zeleni dogovor sprejet, bistveno spremenil (COVID-19, vojna v Ukrajini, vojna na Bližnjem vzhodu). Izpostavljajo geopolitično fragmentacijo, tehnološko rivalstvo med ZDA in Kitajsko, povečanje javnega dolga in višje obrestne mere.
- Neuresničene predpostavke Zelenega dogovora: Tri ključne predpostavke se niso izkazale za resnične:
- Globalni davek na ogljik ni bil uveden: EU je ostala relativno osamljena pri uresničevanju obsežnega sistema za trgovanje z emisijami (EU Emissions Trading System – EU ETS), medtem ko večina drugih držav bodisi ne uvaja davkov na ogljik, bodisi so ti nizki in z mnogimi izjemami.
- Poslabšanje finančnih razmer: Nizke obrestne mere in zmeren javni dolg ob sprejetju Zelenega dogovora so omogočali lažje financiranje zelenega prehoda. Danes je javni dolg v mnogih evropskih državah visok (v povprečju preko 80%), kar omejuje možnosti za finančno podporo gospodinjstvom in podjetjem pri prehodu.
- Fragmentacija mednarodnega sodelovanja: Geopolitične napetosti in tekmovanje za tehnološko prevlado ovirajo globalno usklajevanje klimatskih politik.
- Negativne posledice nekaterih politik Zelenega dogovora: Avtorji kritizirajo nekatere mehanizme, kot je Mehanizem za ogljično prilagoditev na mejah (Carbon Border Adjustment Mechanism – CBAM) in Uredba EU o krčenju gozdov (EUDR) ker potencialno škodijo trgovinskim partnerjem EU, zlasti državam z nizkimi in srednjimi dohodki, ki se še razvijajo, in bi jih lahko zaznali kot protekcionistične.
- Izguba konkurenčnosti EU: Visoki stroški energije zaradi investicij v obnovljive vire in razgradnje fosilnih goriv ter odvisnost od zunanjih dobaviteljev kritičnih mineralov (angl. Critical raw materials) slabijo konkurenčnost evropskih podjetij v primerjavi z ZDA in Kitajsko.
- Predlogi za preoblikovanje Zelenega dogovora: Avtorji predlagajo nov pristop, ki bi moral vključevati:
- Spodbude in subvencije: Osredotočenje na spodbujanje razvoja zelenih tehnologij z davčnimi olajšavami in subvencijami za investicije in raziskave ter za prehod gospodinjstev in podjetij na čistejše rešitve.
- Postopno uvajanje standardov: Zamik rokov za uvedbo novih okoljskih in klimatskih standardov za omogočanje inovacij in zmanjšanje stroškov prehoda za potrošnike in podjetja.
- Priznanje jedrske energije: Vključitev jedrske energije kot ključnega prispevka k dekarbonizaciji, poleg obnovljivih virov energije.
- Krepitev domačih podjetij: Spodbujanje rasti evropskih podjetij za doseganje večjih ekonomij obsega, ob hkratnem preprečevanju, da protimonopolna politika ovira nujna združevanja.
- Izgradnja partnerskih odnosov: Diverzifikacija dobavnih verig za kritične minerale z vzpostavitvijo partnerstev z državami, bogatimi s temi viri in z uranom.
- Omejitev davkov na ogljik: Davke na ogljik bi morali omejiti na sektorje, ki niso izpostavljeni mednarodni konkurenci, dokler se ne vzpostavi globalni sistem. Predlagajo opustitev Mehanizma za ogljično prilagoditev na mejah (CBAM).
- Zmanjšanje socialnih stroškov: Upoštevanje finančnega položaja gospodinjstev z nizkimi dohodki in preprečevanje politik, ki bi jim povzročale nesorazmerne stroške. Možnost kompenzacije iz prihodkov EU ETS.
- Nujnost preoblikovanja: Avtorji zaključujejo, da je preoblikovanje Zelenega dogovora nujno, da bi postal močnejši, učinkovitejši in da bi ga podpirala javnost.
„EU mora preusmeriti svoje politike, da jih uskladi z novimi pravili mednarodne igre.“
Pomen predlaganih sprememb:
Članek ponuja kritično oceno trenutne zasnove Zelenega dogovora v EU v luči spremenjenih globalnih razmer in predlaga konkretne usmeritve za njegovo prilagoditev. Poudarja, da je ohranjanje visokih klimatskih ambicij EU pomembno, vendar mora Unija pri tem upoštevati realnost mednarodnega okolja, konkurenčnost gospodarstva in socialne posledice politik. Predlogi avtorjev bi lahko prispevali k bolj uravnoteženemu in učinkovitemu pristopu k zelenemu prehodu.