Hansen JE, Sato M, Simons L et al. (2023) Global warming in the pipeline. Oxford Open Climate Change 3, 1, kgad008 – https://doi.org/10.1093/oxfclm/kgad008 – open access article pdf
Abstract (povzetek):
Izboljšano poznavanje globalnih temperaturnih sprememb med ledenimi in medledenimi obdobji daje Charneyevo (hitro povratno) ravnovesno občutljivost podnebja 1,2 ± 0,3 °C (2σ) na W/m2, kar je 4,8 °C ± 1,2 °C za podvojeno prisotnost CO2 v ozračju. Dosledna analiza temperature v celotnem kenozoiku – vključno z „počasnimi“ povratnimi učinki ledenih pokrovov in slednih plinov (angl. trace gase) – podpira to občutljivost in nakazuje, da je bila koncentracija CO2 v pliocenu 300–350 ppm, ob prehodu na skoraj brezledeni planet pa okoli 450 ppm, kar razkriva nerealno letargijo modelov ledenih pokrovov. Ravnovesno globalno segrevanje za današnjo količino toplogrednih plinov je 10 °C, ki se z današnjimi aerosoli, ki jih proizvaja človek, zmanjša na 8 °C. Ravnovesno segrevanje ni „neizogibno“ segrevanje; hitro opuščanje emisij toplogrednih plinov bi preprečilo večino ravnovesnega segrevanja. Vendar pa bi moral upad emisij aerosolov od leta 2010 povečati stopnjo globalnega segrevanja v obdobju 1970–2010, ki je znašala 0,18 °C na desetletje, na stopnjo po letu 2010, ki znaša vsaj 0,27 °C na desetletje. Tako bo v skladu s sedanjim geopolitičnim pristopom k emisijam toplogrednih plinov globalno segrevanje v dvajsetih letih tega stoletja preseglo 1,5 °C, do leta 2050 pa 2 °C. Vplivi na ljudi in naravo se bodo pospešili, saj globalno segrevanje povečuje hidrološke (vremenske) ekstreme. Zaradi ogromnih posledic je potrebno vrniti se na globalno temperaturo na ravni holocena. Potrebni ukrepi vključujejo: (1) globalno povečanje cene emisij toplogrednih plinov, ki ga spremlja razvoj obilne, dostopne in razpoložljive čiste energije, (2) sodelovanje med Vzhodom in Zahodom na način, ki upošteva potrebe držav v razvoju, in (3) posredovanje v zvezi z neravnovesjem sevanja na Zemlji, da se postopno zmanjša današnja ogromna, človekova »geotransformacija« zemeljskega podnebja. Sedanje politične krize ponujajo priložnost za ponovni zagon, zlasti če mladi razumejo svojo situacijo.
URL: https://academic.oup.com/oocc/article/3/1/kgad008/7335889